Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 12.04.2019
Naslov: Fotokamere v lovišču
Številka: 0712-1/2019/830
Vsebina: Video in avdio nadzor
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za pojasnilo glede uporabe fotokamer v lovišču. Kot navajate, že kar nekaj časa opažate, da se na območju vašega lovišča vedno pogosteje srečujete z nameščenimi fotokamerami (tako imenovanimi foto pastmi), ki jih nameščajo v večji meri vam neznane osebe. Med njim so tako naši kot tuji državljani. Posnetki so pogosto objavljeni na raznih spletnih straneh in Facebooku. V zadnjem času ste opazili, da je veliko prispevkov in posnetkov živali objavljenih na Italijanskem spletnem portalu. Slikam so dodani razni komentarji včasih tudi žaljive vsebine na račun slovenskih lovcev v smislu nepripravljenosti oziroma negodovanja pri snemanju in objavljanju takih posnetkov. Opazili ste tudi osebni avtomobil inštituta za preučevanje divjih živali iz Italije. Z veliko verjetnostjo so ti ljudje imeli postavljene kamere, ker je bilo moč posnetke pogledati na spletu. Na ….. … v Ljubljani ste se pozanimali, če mogoče poteka kakšno čezmejno sodelovanje oziroma, če se izvaja monitoring divjih živali za potrebe ene ali druge univerze. Predstavniki … … so vam odgovorili, da trenutno ne poteka noben projekt oziroma monitoring divjih živali v … …. Fotokamere so postavljene na prehodih divjih živali in tudi na prometnih križiščih cest, ki potekajo skozi gozd. Ker postaja postavljanje kamer in objava posnetkov čedalje bolj moteče IP sprašujete ali so tovrstna početja posameznikov in institucij sploh zakonita brez vednosti upravljavca lovišča ter ga naprošate, če vam lahko posreduje odgovor ali so taka dejanja zakonita in, če so pod kakšnimi pogoji. Zanima vas tudi, kako ukrepati v primeru tako najdenih kamer in kakšna so pooblastila lovskega čuvaja v takih primerih.

 

****

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi zgoraj navedenimi vprašanji.

 

****

 

IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih stališč v zvezi s posameznimi vprašanji s področja varstva osebnih podatkov. V mnenju lahko zato poda zgolj splošna pojasnila, ne more pa presojati ustreznosti konkretnega ravnanja posameznih upravljavcev in obdelovalcev ter ne sme in ne more prevzeti odgovornosti posameznih subjektov za njihovo poslovanje, podobno kot to velja za druge inšpekcijske organe. Navedeno pomeni, da lahko v primeru, če menite, da je lastnik kamere ali oseba, ki je objavila določene posnetke, s svojim ravnanjem krši določbe ZVOP-1 ali Splošne uredbe, na IP naslovite prijavo kršitve varstva osebnih podatkov, pri čemer si lahko pomagate z obrazcem »Prijava kršitve varstva osebnih podatkov«, ki je objavljen na spletni strani IP, na naslovu: https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/. Takšna prijava ima naravo pobude za uvedbo inšpekcijskega nadzora, IP pa inšpekcijski postopek uvede po uradni dolžnosti, in sicer v primeru, ko je uvedba postopka v javnem interesu in iz prijave izhaja utemeljen sum kršitve določb ZVOP-1 in/ali Splošne uredbe.

 

K zgoraj navedenemu še pojasnjujemo, da lahko IP v postopku inšpekcijskega nadzora ali v eventualnem postopku za prekrške zaradi nezakonitega izvajanja videonadzora ukrepa le v primeru, če dokaže, da se je s postavljeno kamero tudi dejansko izvajalo ali se izvaja nezakonito snemanje ali spremljanje žive slike, posnetki pa morajo biti takšne kakovosti, da so posamezniki na njih določljivi oziroma jih je mogoče prepoznati.

 

****

 

IP v zvezi z izvajanjem videonadzora v loviščih, kamor sodi tudi snemanje s t.i. fotokamerami, vztraja na stališču, da je videonadzor v gozdovih oz. v lovišču dopusten le izjemoma, in sicer v primeru, ko je to nujno potrebno zaradi uresničevanja zakonitih interesov upravljavca osebnih podatkov (izvajalca videonadzora) in nad temi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se osebni podatki (posnetki) nanašajo. Videonadzor v gozdu oz. lovišču mora biti usmerjen na točno določen in omejen prostor, izvajalec videonadzora oz. lastnik fotokamere pa mora izpolniti tudi zahteve iz tretjega odstavka 74. člena ZVOP-1, kar pomeni, da mora o izvajanju videonadzora obvezno objaviti obvestilo, ki mora vsebovati (1) informacije, da se izvaja videonadzor oz. fotografiranje, (2) naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja ter (3) telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki videonadzornega sistema. Glede na to, da v republiki Sloveniji niti v ZVOP-1, niti katerem koli drugem zakonu ni urejeno izvajanje videonadzora v prosti naravi, bi se ob izpolnitvi prej navedenih pogojev kot pravna podlaga za izvajane videonadzora v gozdovih, kamor lahko uvrščamo tudi snemanja z avtomatskimi fotokameri, lahko štela določba (f) točke člena 6(1) Splošne uredbe, po kateri se obdelava osebnih podatkov lahko šteje za zakonito v primeru, da je obdelava potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. IP lahko izpolnjevanje pogojev iz navedene točke za posamezen konkreten primer presoja le v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka.

 

Snemanje živali v gozdu ali v prosti naravi bi bilo lahko zakonito tudi v primeru, ko posamezniki na posnetkih ne bi bili določljivi oz. jih na noben način ne bi bilo mogoče prepoznati. To je mogoče zagotoviti npr. s tem, da se za namene, kot so npr. spremljanje številčnosti posameznih vrst divjadi uporabi kamera, ki zazna samo toploto živega bitja, ne omogoča pa prepoznave oziroma določljivosti posameznika - fizične osebe, ali s tem, da kamera posnetke shrani v tako nizki ločljivosti, da posnetih oseb ni mogoče prepoznati.

 

Kar zadeva vaše navedbe o snemanju v gozdu oz. lovišču s fotokamerami in objavi takšnih posnetkov na Facebooku in podobnih spletnih omrežjih (npr. na YouTube, Instagramu in Snapchatu) pojasnjujemo, da nezakonito slikovno snemanje in objava ali posredovanje posnetkov lahko predstavlja tudi storitev kaznivega dejanja nezakonitega slikovnega snemanja po 138. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/2012-UPB2, s sprem., v nadaljevanju KZ-1), ki določa, da se, kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegove privolitve in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost, ali kdor takšno snemanje neposredno prenaša tretji osebi ali ji takšen posnetek prikazuje ali ji kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Pregon za kaznivo neupravičenega slikovnega snemanja se začne na predlog, ki ga na pristojni policijski postaji ali na pristojnem državnem tožilstvu vloži oškodovanec.

 

V zvezi z vašim vprašanjem o tem, kako ukrepati v primeru najdenih fotokamer in kakšna so pooblastila lovskega čuvaja v takih primerih vam pojasnjujemo, da so pooblastila lovskega čuvaja določena v XII delu Zakonu o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, s sprem., v nadaljevanju ZDLov-1), pri čemer pa navedeni zakon ne določa posebnih pooblastil lovskega čuvaja v zvezi z nadzorom nad izvajanjem videonadzora oz. postavitvami avtomatskih fotokamer v lovišču, ob čemer dodajamo, da IP ni pristojen tolmačiti pooblastil lovskega čuvaja.

 

Ko že pojasnjeno, lahko posameznik v primeru, ko v gozdu opazi fotokamero in utemeljeno sumi, da se s kamero izvaja nezakonito slikovno snemanje na način, da se kamera zajame in hrani tudi posnetke določljivih posameznikov, na IP pošlje prijavo zaradi nezakonite obdelave osebnih podatkov oz. kršitve določb Splošne uredbe in ZVOP-1 ali pa na policiji poda prijavo zaradi nezakonitega slikovnega snemanja. IP meni, da je do podaja takšne prijave upravičen zlasti lastnik ali upravljavec gozda, v katerem je brez njegovega soglasja postavljena avtomatska fotokamera.

 

 

V upanju, da vam bo naš odgovor v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

 

Pripravil:

Jože Bogataj,

namestnik informacijske pooblaščenke

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

……

……

……