Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 05.04.2019
Naslov: Poslovna komunikacija B2B
Številka: 0712-1/2019/775
Vsebina: Neposredno trženje, nagradne igre
Pravni akt: Mnenje

Obrnili ste se na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) s svojim zaprosilom za mnenje. Zanima vas, kako je z uporabo elektronskih naslovov za kontaktiranje podjetja (s.p.).

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

Osebni podatki so le tisti podatki, ki določajo posameznike oziroma so prek njih posamezniki vsaj določljivi. Splošni naslovi, kot na primer info@podjetje.si, ki so namenjeni komuniciranju s poslovnim subjektom in se ne nanašajo na določljivo fizično osebo, načeloma niso osebni podatki in se zanje pravila varstva osebnih podatkov ne uporabljajo. Navedeno velja tudi glede elektronskih naslovov podjetij, ki so organizirana kot samostojni podjetniki. Takšno stališče je izpeljano iz ustavno sodne prakse (odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-84/03 in št. U-I-298/04) v zvezi z varstvom osebnih podatkov samostojnih podjetnikov. V navedenih sodbah je Ustavno sodišče RS zavzelo stališče, da nimajo narave varovanih osebnih podatkov tisti podatki, ki so v zvezi z opravljanjem dejavnosti poslovnega subjekta.

 

Od navedenih e-naslovov, ki se uporabljajo kot elektronski naslov podjetja, pa je treba ločiti javno objavljene e-naslove posameznikov, ki so namenjeni komunikaciji s podjetjem (npr. zaposlenih, ki so objavljeni na spletni strani podjetja ali organizacije, kot je npr. ime.priimek@podjetje.si ali št.zaposlenega@podjetje.si). Ti naslovi uživajo varstvo osebnih podatkov, saj je prek njih mogoče določiti posameznika. Kljub temu, pa jih je zaradi javne objave dopustno uporabiti v skladu z namenom objave tudi brez predhodne privolitve posameznika na kogar se podatek nanaša – npr. uporaba kontakta za namen neposrednega trženja je eventualno lahko dopustna, če je trženjsko sporočilo namenjeno organizaciji (ne posamezniku) in je objavljen kontaktni naslov temu namenjen. IP je na to tematiko že objavil mnenje z naslovom »Naslovi službene elektronske pošte« št. 0712-3-2018/28 z dne 1. 2. 2018.

 

Za jasnejšo predstavo glede pravil neposrednega trženja je IP pripravil tudi infografiko: Neposredno trženje. Ob tem dodajamo, da pogoje neposrednega trženja po elektronski komunikaciji (e-mail. mobilni telefon, SMS, itd.), ureja področna zakonodaja, zlasti 158. člen Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) in 6. člen Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT) – za nadzor pa sta pristojna Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) in Tržni inšpektorat RS.

 

Upamo, da smo vam s svojimi pojasnili uspeli pomagati.