Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Iskalnik po odločbah in mnenjih GDPR

+ -
Datum: 18.03.2019
Naslov: Razstava fotografij
Številka: 0712-1/2019/631
Vsebina: Fotografije kot OP
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje.  Navajate, da imate razstavni prostor v vašem kraju in želite prirediti fotografsko razstavo na temo spomina na kulturni klub. Navajate, da so fotografije nastale v javnem prostoru v 80-ih in 90-ih letih. Navajate, da so mu ljudje pozirali na javnem mestu, ljudje pa so bili tudi naključno fotografirani na javnem mestu. Zanima vas, ali potrebuje od teh oseb (od vseh tistih, ki pozirajo in tistih naključnih) privoljenje. Nadalje vas zanima, ali lahko privoljenja pridobite v elektronski obliki z uporabo elektronskih medijev (e-maila, messengerja ipd.).

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. IP še dodaja in poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

 

V konkretnem primeru je potrebno ob koliziji več ustavnih človekovih pravic in svoboščin (izvajanje pravice do osebnih podatkov, svobode izražanja in svobode umetniškega ustvarjanja) pretehtati, katera je »močnejša« in prevlada oziroma hkrati upoštevati, da prekomeren poseg v katerokoli pravico ni dopusten.

 

Pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov (tudi fotografij) so urejene v členu 6 Splošne uredbe. Razstava fotografij je obdelava osebnih podatkov, če so posamezniki na njih prepoznavni ali vsaj določljivi.

 

Ustrezna pravna podlaga za obdelavo v vašem primeru je odvisna od okoliščin in namenov, v katerih so bile fotografije prvotno posnete. Upravljavec mora preveriti, ali je nadaljnji namen obdelave (razstava) združljiv s prvotnim namenom, zaradi katerega so bile fotografije posnete oziroma ali gre za situacijo umetniškega izražanja in ustvarjanja, ko ta pravica prevlada nad pravico do varstva osebnih podatkov.

Vprašanja pravic, obveznosti, načel in ukrepov, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov sistemsko urejata Splošna uredba in ZVOP-1, v kolikor ni v nasprotju z omenjeno uredbo.

Glede na to, da v vašem primeru ne gre za običajno obdelavo osebnih podatkov v zbirkah, ampak verjetno za primer, ko je treba upoštevati in tehtati tudi pravico do svobode izražanja in umetniškega ustvarjanja IP uvodoma omenja Ustavo Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s sprem., v nadaljevanju: Ustava), ki v 35. členu zagotavlja varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic, nadalje v 38. členu zagotavlja varstvo osebnih podatkov, tako da prepoveduje uporabo osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Fotografije so lahko osebni podatek, z uporabo fotografij na razstavi pa ne bi šlo več zgolj za zasebno rabo fotografa, zato je pri presoji dopustnosti obdelave teh podatkov potrebno upoštevati pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov. Če pa gre za umetniško fotografiranje (še posebej, če gre za fotografiranje na javnem prostoru, npr. na javnih prireditvah), je potrebno nadalje upoštevati tudi določbo 39. člena Ustave, ki ureja svobodo izražanja. K navedenemu je treba omeniti še določbo 59. člena Ustave, ki zagotavlja svobodo umetniškega ustvarjanja. Ta pravica je posebna izrazna oblika pravice do svobode izražanja iz 39. člena Ustave. V konkretnem primeru je potrebno pretehtati za izvajanje katere pravice gre ter upoštevati, da se ne sme v nobeno izmed človekovih pravic in svoboščin poseči nesorazmerno.

Če bi šlo za obdelavo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe, je na podlagi prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

  1. posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
  2. obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
  3. obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
  4. obdelava je potrebna za zaščito posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
  5. obdelava je potrebna za opravljanje nalog v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
  6. obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

 

Glede na vaše vprašanje ni jasno razvidno, ali so bile fotografije posnete na javnih prireditvah, ali drugih javnih dogodkih, ali je šlo za prikaz življenja v določenem kraju (ulična, umetniška fotografija). Za odgovor na vprašanje, ali gre za obdelavo v smislu Splošne uredbe in če da, katera pravna podlaga je za obdelavo fotografij najbolj ustrezna v vašem primeru, je treba poznati namene in okoliščine, v katerih so bile fotografije prvotno posnete.

 

Pravna podlaga za dopustne posege v osebnostne pravice je običajno (veljavno) soglasje posameznika, v katerega pravice se posega. Vendar pa pravni red ne zahteva vedno soglasja upodobljenega posameznika, za skladnost posega v pravico. Teorija  navaja posamezne primere, ko je dovoljeno brez privolitve javno razstavljati ali prikazovati npr. fotografije osebnosti iz sodobnega življenja, ki zanimajo javnost, fotografije, na katerih je prikazan kakšen kraj ali prizor, obenem pa tudi posamezne osebnosti, fotografije, ki prikazujejo zbore, sprevode in podobne dogodke, pri katerih so bile posamezne osebe navzoče. Tudi v teh primerih je treba upoštevati posameznikovo pravico do svobode izražanja, ki je v konkretnem primeru omejena s pravico do zasebnosti. Npr. pri objavljanju uličnih ali umetniških fotografij ter javnih dogodkov se po mnenju IP ZVOP-1 in Splošna uredba načeloma ne uporabljata (lahko pa gre za pravno podlago po točki (f) člena 6 Splošne uredbe).

 

Če gre za tak (npr. javni dogodek), je pri iskanju ustrezne pravne podlage potrebno pretehtati, ali je s fotografiranjem posameznega dogodka v posameznikovo pravico do varstva njegovih osebnih podatkov poseženo sorazmerno, fotograf namreč s fotografiranjem javnega dogodka uresničuje pravico do svobode izražanja iz 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s sprem.). IP je glede fotografiranja na javnih dogodkih že zavzel stališče da morajo posamezniki, ki se udeležijo javnega dogodka, računati s tem, da se bo o dogodku poročalo in da bo poročanje vključevalo tudi fotografije dogodka, na katerih bodo kot udeleženci lahko posneti tudi konkretni posamezniki. IP meni, da v primeru javne prireditve ni treba pridobiti posebnih osebnih privolitev udeležencev za fotografiranje. V takšnem primeru je po mnenju IP podan zakonit interes npr. novinarja ali fotografa za samo fotografiranje in tudi javno objavo fotografije o nekem dogodku. Zakonit interes se namreč kaže v poročanju o nekem javnem dogodku, ki ga spremlja fotografija, lahko pa tudi v umetniškem ustvarjanju fotografa ali ulični fotografiji. Javni dogodek je v splošnem moč zabeležiti samo tako, da so na fotografiji tudi določljivi posamezniki, še posebno, če gre za večje število udeležencev.

 

IP še na splošno navaja, da je na javnih prireditvah in dogodkih pričakovati, da se mora vsak, ki se udeleži kakšne javne prireditve, torej ne samo nastopajoči ampak tudi udeleženci, zavedati, da je možnost, da bodo npr. fotografirani, torej da je v primeru javnih prireditev stopnja pričakovane zasebnosti tako nižja kot denimo na nejavnih oziroma zasebnih prostorih, oziroma da (tudi naključni) posameznik na javnih mestih ne more več pričakovati popolnega varovanja zasebnosti.

 

Pri tem je torej potrebno pretehtati, ali nad takimi (zakonitimi) interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika. Te presoje pa IP ne more opraviti namesto upravljavca, to mora storiti namreč upravljavec sam, ki najbolj pozna okoliščine konkretnega primera. Kot že rečeno IP nima pristojnosti, da bi izven konkretnega inšpekcijskega nadzora presojal konkretne obdelave osebnih podatkov.

 

Glede na Splošno uredbo pa je pomembno tudi, da se osebni podatki ne smejo uporabiti za druge namene kot tiste, za katere so bili osebni podatki prvotno zbrani, to je dovoljeno le, kadar je namen združljiv z nameni, za katere so bili osebni podatki prvotno zbrani. Upoštevati je treba povezavo med nameni, za katere so bili osebni podatki zbrani, okoliščine, v katerih so bili osebni podatki zbrani, naravo osebnih podatkov, morebitne posledice načrtovane nadaljnje obdelave za posameznike.

 

Pri tem je ena od okoliščin lahko tudi odgovor na vprašanje, kakšno je razmerje med fotografom in fotografiranimi oziroma organizatorjem dogodka.

 

IP pa poudarja, da varovanih osebnih podatkov praviloma ne bi predstavljali osebni podatki, ki so zakonito pridobljeni iz zakonito javno dostopnih virov (npr. pridobitev fotografije in osebnih podatkov upodobljenega na fotografiji na spletni strani, ki je zakonito dostopna vsakomur).

 

V zvezi z vašim vprašanjem glede fotografiranja na javnih površinah vas napotujemo na mnenja IP, ki so objavljena na internetni strani IP:

 

https://www.ip-rs.si/vop/fotografiranje-nakljucnih-oseb-na-javnih-povrsinah-pri-nas-2075/

 

https://www.ip-rs.si/vop/snemanje-javne-prireditve-in-privolitev-tekmovalcev-2093/

 

https://www.ip-rs.si/vop/fotografiranje-predvolilnih-dogodkov-2391/

 

V upanju, da ste dobili odgovor na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

 

 

 

Pripravila:

Urška Črnič, univ. dipl. prav.,

Svetovalka informacijske pooblaščenke

 

 

                                                                                   Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

                                                                                   Informacijska pooblaščenka