Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 08.01.2019
Naslov: Posredovanje OP o plači sindikatom
Številka: 0712-3/2018/2739
Vsebina: Delovna razmerja, Sindikati
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis, v katerem navajate, da ste javni zavod in imate trenutno 107 zaposlenih, od teh pa je cca. 30 vključenih v sindikat. Dobili ste prošnjo s strani sindikata, ki se glasi, »Obenem vljudno prosimo za naslednje podatke – po posameznih letih od leta 2008 – o vseh trenutnih sodelavcih …, zaposlenih za določen ali nedoločen čas: njihovi plačni razredi in delovna mesta od prevedbe naprej, pri čemer naj bodo tudi datumsko razvidna vsa napredovanja oziroma prerazporeditve na druga delovna mesta.« Zanima vas, ali sme sindikat obdelovati podatke o vseh zaposlenih in ali so podatki o številu napredovanj nekega zaposlenega javni podatek oziroma ali je to osebni podatek. Glede na dejstvo, da MJU objavlja podatke o plačah na portalu OPSI brez imen in samo združeno po delovnih mestih pri posameznem proračunskem uporabniku menite, da teh podatkov sindikatu ne smete posredovati. Prav tako se v tem primeru sprašujete, ali je obdelava podatkov, za katero vas zaproša sindikat, v skladu z načelom sorazmernosti, in sicer morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Po zakonu mora za obdelavo podatkov obstajati izrecna pravna podlaga (določena z zakonom). Menite, da te pravne podlage sindikat nima. Zanima vas še, ali bi smel sindikat zgoraj želene podatke dobiti od članov sindikata.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljnjem besedilu Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

 

Splošno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov ureja člen 6 Splošne uredbe, ki kot eno od teh našteva zakonsko podlago. Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v primeru posredovanja imen javnih uslužbencev, njihovih plačnih razredov in delovnih mest od prevedbe naprej, ter vsa napredovanja oziroma prerazporeditve na druga delovna mesta, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe, lahko predstavlja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18, v nadaljnjem besedilu ZDIJZ).

 

ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen). Na podlagi ZDIJZ lahko vsak posameznik dostopa do tistih informacij, ki ne pomenijo ene od taksativno naštetih izjem, na podlagi katerih je, če so seveda podane in utemeljene, mogoče zavrniti pravico posameznika do dostopa do informacij javnega značaja (prvi odstavek 6. člena).

 

Kljub načelu javnosti tistih podatkov, ki sicer dosegajo standard informacije javnega značaja, ZDIJZ v 11 izjemah, ki jih opredeljuje v prvem odstavku 6. člena, varuje nekatere kategorije podatkov pred razkritjem. Mednje sodijo na primer tajni podatki, poslovne skrivnosti, davčne tajnosti in med drugim tudi osebni podatki. Dostop do tovrstnih podatkov je potrebno zato zavrniti ali omogočiti delni dostop, vendar pa ZDIJZ v prvi alineji 3. odstavka 6. člena določa, da se ne glede na izjeme, dostop do zahtevane informacije vseeno dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.

 

Podatki o osebnem imenu in priimku, delovnem mestu, bruto plači, napredovanju ali prerazporeditvi javnega uslužbenca vsekakor izpolnjujejo merila za osebni podatek v skladu s Splošno uredbo. Glede na to, da gre v konkretnem primeru za osebne podatke javnega uslužbenca, je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa izjeme od izjem. V skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se dostop do osebnega podatka dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5 do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

 

Podatki, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ tako ne sodijo med varovane osebne podatke in so dostopni vsakomur, tudi sindikatu.

 

IP je (sicer iz drugega dela svojih pristojnosti, ki zajema odločanje o dostopu do informacij javnega značaja na drugi stopnji) že velikokrat odločal o vprašanju javnosti osebnih podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Iz mnenj in odločb IP, ki so dostopna na spletni strani IP (https://www.ip-rs.si/) tako izhaja, da je najpogostejši razlog oziroma pravna podlaga za objavo osebnih podatkov ravno povezava osebnih podatkov z delovnim razmerjem.

 

V upanju, da ste dobili odgovore na svoja vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

 

 

 

Pripravila:
mag. Nuša Kavšek, univ. dipl. prav.

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka