Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 24.06.2020
Naslov: Videonadzor s strani lovskega inšpektorja
Številka: 07120-1/2020/432
Vsebina: Inšpekcijski postopki, Pravne podlage, Uradni postopki , Video in avdio nadzor
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je dne 5. 6. 2020 prejel vaše dopis, v katerem navajate, da je dne 9. 5. 2020 začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 65/20), ki med pooblastili in pristojnostmi lovskega inšpektorja pri izvajanju nadzora nad izvrševanjem Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06-odl US, 17/08, 46/14-Z0N-C, 31/18 in 65/20; v nadaljevanju: ZDLov-1) določa tudi, da lahko lovski inšpektor izvaja nadzor z video napravami nad krmišči, solnicami, kalužami, lokacijami, na katerih člani upravljavke lovišča krmijo divjad v nasprotju z načrti lovsko upravljavskih območij, in mesti za prevzem divjadi v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo.

 

Menite, da so na naveden način pridobljeni posnetki nesorazmeren poseg v pravico do zasebnosti tako lastnikov objektov, nad katerimi se izvaja videonadzor, prav tako pa tudi posameznikov, ki so lahko posneti z videokamerami na krmiščih, ob solnicah, kalužah, kot tudi na drugih lokacijah v prosti naravi, še posebej pa pri izvajanju videonadzora nad mesti za prevzem divjadi. Lovski objekti in mesta za prevzem divjadi so last lovskih družin, upravljavk lovišč, ki na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču odgovarjajo za zakonito izvajanje nalog s področja divjadi in lovstva, zato IP prosite za mnenje, ali je izvajanje videonadzora, kot ga določa ZDLov-1 z vidika ZVOP-1 brez soglasja upravljavca lovišča, dovoljeno. Izrazito problematično se vam zdi, da lovski zakon dovoljuje snemanje objekta na zasebnem zemljišču (npr. Hladilnice). Tak »prikrit« način, brez vednosti lastnika objekta, je pri preiskovalnih ukrepih dovoljen le v primeru ozkega nabora kaznivih dejanj, seveda s predhodno sodno kontrolo.

 

****

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

****

 

Uvodoma pojasnjujemo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih stališč v zvezi s posameznimi vprašanji s področja varstva osebnih podatkov, zaradi česar vam v nadaljevanju posredujemo zgolj splošna pojasnila ter pravna izhodišča in pogoje za zakonito izvajanje videonadzora, ki so podana izključno z vidika predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

 

Dodatno še pojasnjujemo, da IP skladno s Sklepom Ustavnega sodišča RS št. U-I-92/12-13 z dne 10. 10. 2013 (http://odlocitve.us-rs.si/documents/8b/89/u-i-92-122.pdf) inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem ZVOP-1 ne sme izvajati tako, da pri izvrševanju svojih zakonsko določenih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Kot je v citiranem sklepu zapisalo Ustavno sodišče, bi bila zakonska podlaga, ki bi to omogočala, v nasprotju z načelom samostojnosti pristojnega državnega organa pri odločanju (drugi odstavek 120. člena Ustave za upravne organe, 125. člen Ustave za sodišča) ter v nasprotju z rednim sistemom pravnih sredstev oz. vzpostavljeno hierarhično strukturiranostjo državne oblasti (načelo večstopenjskega odločanja) in s tem v nasprotju z načeli pravne države (2. člen Ustave). Ta načela zahtevajo, da o pravicah in obveznostih fizičnih in pravnih oseb odločajo pristojni organi v postopkih, ki so vnaprej zakonsko določeni, pri čemer se njihove odločitve lahko preverjajo le v vnaprej določenih postopkih s pravnimi sredstvi pred pristojnimi organi, kar v primeru izvrševanja inšpekcijskih ukrepov pomeni, da lahko pravne ali fizične osebe inšpekcijske ukrepe in pooblastila, ki jih inšpektor odredi ali izvaja v postopku inšpekcijskega nadzora, pred pristojnimi organi izpodbijajo z ugovori ter rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi.

 

****

 

Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, kamor uvrščamo tudi izvajanje videonadzora in snemanje z avtomatskimi snemalnimi kamerami, so določene v 6. členu Splošne uredbe, po katerem se obdelava osebnih podatkov šteje za zakonito, le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od pogojev, ki so določeni v prvem odstavku tega člena. V primeru izvajanja videonadzora s strani lovskega inšpektorja, ko gre torej za izvajanje njegovih z zakonom določenih pooblastil, se kot pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov šteje (e) točka prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, po kateri se obdelava osebnih podatkov šteje za zakonito, če je obdelava potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu. Drugi odstavek šestega člena Splošne uredbe v zvezi s pravno podlago iz (c) in (e) točke prvega odstavka 6. člena še določa, da lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave. V tretjem odstavku 6. člena Splošne uredbe je še določeno, da je podlaga za obdelavo iz točk (c) in (e) prvega odstavka določena v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca. Nadalje je še določeno, da se namen obdelave določi v navedeni pravni podlagi ali pa je ta v primeru obdelave iz točke (e) odstavka 1 potrebna za opravljanje naloge, ki se izvaja v javnem interesu, ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu. Navedena pravna podlaga lahko vključuje posebne določbe, s katerimi se prilagodi uporaba pravil iz te uredbe, med drugim: splošne pogoje, ki urejajo zakonitost obdelave podatkov s strani upravljavca; vrste podatkov, ki se obdelujejo; zadevne posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki; subjekte, katerim se osebni podatki lahko razkrijejo, in namene, za katere se lahko razkrijejo; omejitve namena; obdobja hrambe; ter dejanja obdelave in postopke obdelave, vključno z ukrepi za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, kot tiste za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Pravo Unije ali pravo države članice izpolnjuje cilj javnega interesa in je sorazmerno z zakonitim ciljem, za katerega si prizadeva.

 

V zadnji alineji četrtega odstavka 74. člena ZDLov-1 je določeno, da ima lovski inšpektor poleg pooblastil, ki jih ima po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, tudi pooblastilo in pristojnost »z video napravami izvajati nadzor nad krmišči, solnicami, kalužami, lokacijami, na katerih člani upravljavke lovišča krmijo divjad v nasprotju z načrti lovsko upravljavskih območij, in mesti za prevzem divjadi v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo«. ZDLov-1 je torej lovskega inšpektorja pooblastil oziroma mu je z vidika (e) točke prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe zagotovil pravno podlago za izvajanje videonadzora nad prej navedenimi mesti, pri čemer pa navedeni zakon ne vsebuje posebnih določb, s katerimi bi se izvajanje videonadzora in s tem povezana obdelava osebnih podatkov posebej prilagodila uporabi pravil iz Splošne uredbe. V 74. členu ZDLov-1 namreč niso posebej določeni ukrepi za zagotovitev zakonite in poštene obdelave osebnih podatkov. 

 

ZDLov-1 prav tako ne vsebuje nobenih določb, ki bi lovskega inšpektorja pooblaščale, da izvajaje videonadzora naloži upravljavcu lovišča ali da lahko izvaja prikrit videonadzor ter nobenih posebnih določb glede pravic in dolžnosti lastnikov prostorov, objektov in zemljišč, ki jih lahko inšpektor nadzoruje z video napravami.

 

Glede na to, da ZDLov-1 ne vsebuje posebnih določb, s katerimi bi se obdelava osebnih podatkov, do katere pride pri izvajanju videonadzora s strani lovskega inšpektorja, prilagodila uporabi pravil iz Splošne uredbe, bi se izvajanje videonadzora s strani lovskega inšpektorja na v zakonu določenih mestih po mnenju IP lahko štelo za zakonito pod pogojem, če se bodo pri takšnem videonadzoru in s tem povezani obdelavi osebnih podatkov upoštevale vse relevantne določbe Splošne uredbe, ZVOP-1 ter Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07-UPB1 in 40/14, v nadaljevanju ZIN), ki kot temeljni predpis določa načela inšpekcijskega nadzora ter pravice, dolžnosti, pooblastila, postopek, ukrepe in druga vprašanja, povezana z inšpekcijskim nadzorom. Vsako izvajanje videonadzora praviloma posega v pravico do zasebnosti oseb, ki se gibljejo na nadzorovanem območju, zaradi česar je pri izvajanju videonadzora (kot tudi pri vsaki drugačni obdelavi osebnih podatkov) nujno sprejeti zaščitne ukrepe, s katerimi se takšen poseg zmanjša na najmanjšo možno mero. Pri vsaki obdelavi osebnih podatkov je tako treba v prvi vrsti upoštevati temeljna načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe (načelo zakonitosti, pravičnosti in preglednosti, načelo omejitve namena, načelo najmanjšega obsega podatkov, načelo točnosti, načelo omejitve shranjevanja, načelo celovitosti in zaupnosti ter načelo odgovornosti). Ob tem velja ob upoštevanju načela zakonitosti, pravičnosti in preglednosti še posebej opozoriti na dolžnost obveščanja o izvajanju videonadzora, ki jo upravljavcem nalaga 74. člen ZVOP-1 in 13. člen Splošne uredbe ter ob upoštevanju načela celovitosti in zaupnosti ter načela odgovornosti še na dolžnost zagotavljanja varnosti osebnih podatkov, ki jo upravljavcem nalaga 24., 25. in 74. člen ZVOP-1 tar 32. člen Splošne uredbe.

 

Prav tako morajo inšpektorji izvajanje pooblastil, ki vključujejo izvajanje videonadzora, izvrševati ob upoštevanju načela sorazmernosti iz 7. člena ZIN, ki določa, da morajo inšpektorji opravljati svoje naloge tako, da pri izvrševanju svojih pooblastil posegajo v delovanje pravnih in fizičnih oseb le v obsegu, ki je nujen za zagotovitev učinkovitega inšpekcijskega nadzora. S temi zahtevami po neformalni oceni IP ne bi bilo skladno izvajanje videonadzora na vseh krmiščih, solnicah, kalužah, lokacijah, na katerih člani upravljavke lovišča krmijo divjad in mestih za prevzem divjadi v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo in/ali izvajanje videonadzora v neomejenem obsegu na zalogo.

 

***

 

Ob upoštevanju zgoraj navedenih načel varstva osebnih podatkov ter pravil in načel inšpekcijskega nadzora bo moral torej lovski inšpektor v primeru, ko bo izvajal videonadzor nad mesti, določenimi v zadnji alineji četrtega odstavka 74. člena ZDLov-1, zagotoviti najmanj sledeče ukrepe, s katerimi bo izvajanje videonadzora uskladil za zahtevami Splošne uredbe in ZVOP-1 ter preprečil prekomerne in nesorazmerne posege v zasebnost oseb, ki se bodo gibale na nadzorovanem območju:

  • o izvajanju videonadzora bo moral obvezno objaviti vidno in razločno obvestilo iz tretjega odstavka 74. člena ZVOP-1, in sicer na način, ki bo omogočal posamezniku, da se seznani z izvajanjem videonadzora najkasneje takrat, ko se nad njim začne izvajati videonadzor; takšno obvestilo mora vsebovati najmanj (1) informacijo o tem, da se izvaja videonadzor, (2) naziv osebe, ki izvaja videonadzor ter (3) telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki; poleg teh informacij bo moral na enostaven in pregleden način zagotoviti še vse dodatne informacije, ki jih določa prvi in drugi odstavke 13. člena Splošne uredbe;
  • videonadzor bo moral biti ustrezno utemeljen in časovno ter prostorsko omejen in usmerjen na točno določen in omejen prostor oz. objekt iz zadnje alineje četrtega odstavka 74. člena ZDLov-1;
  • s tehničnimi in organizacijskimi ukrepi bo moral zagotoviti varnost osebnih podatkov na način, da bodo video naprave in predvsem shranjeni posnetki zavarovani pred dostopom nepooblaščenih oseb;
  • videoposnetke bo lahko uporabljal le za določene, izrecne in zakonite namene in jih ne bo smel nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni;
  • posnetke videonadzora bo lahko hranil le toliko časa, kolikor je potrebno za dosego namena, zaradi katerega bo videonadzor izvajal, po dosegu tega namena pa bo moral posnetke ali izbrisati ali pa s tehničnimi in organizacijskimi ukrepi poskrbeti za zaščito pravic in svoboščin posameznikov, na katere se posnetki nanašajo.

 

Kar zadeva vaše vprašanje o tem, ali je izvajanje takšnega »prikritega« videonadzora, kot ga določa ZDLov-1, z vidika ZVOP-1 dovoljeno tudi na zasebnem zemljišču ali objektu in brez vednosti oziroma soglasja lastnika objekta ali zemljišča, na katerem se izvaja videonadzor, IP opozarja, da kot izhaja že iz zgoraj navedenih pojasnil, ZDLov-1 po mnenju IP ne dopušča prikritega videonadzora. Dodatno še pojasnjujemo, da ZVOP-1 in Splošna uredba ne urejata vprašanj v zvezi s pravicami lastnikov zemljišč, objektov in naprav, na katerih inšpektorji izvajajo svoja pooblastila. V kolikor poseben zakon (v konkretnem primeru ZDLov-1) posebej ne ureja pravic in dolžnosti lastnikov zemljišč, objektov in naprav, nad katerimi se izvaja inšpekcijski nadzor, je potrebno pooblastila lovskega inšpektorja in s tem povezane pravice in dolžnosti lastnikov presojati z vidika določb 7., 19., 20. in 21. člena ZIN.

 

Vstop v prostore, objekte in k napravam zavezanca ureja 20. člen ZIN, ki določa, da ima inšpektor pravico brez predhodnega soglasja obvestila ter brez dovoljenja zavezanca oziroma njegove odgovorne osebe, ne glede na delovni čas vstopiti v prostore, in objekte, na zemljišča in parcele ter k opremi in napravam iz 19. člena ZIN, zavezanec pa lahko inšpektorju, ki nima odločbe pristojnega sodišča, odkloni vstop v stanovanjske prostore. Vstop v poslovne in druge prostore, ki ne pripadajo zavezancu, pa ureja 21. člen ZIN, ki v prvem odstavku določa, da lastnik ali posestnik poslovnih, proizvodnih ali drugih prostorov, ki jih je v okviru postopka inšpekcijskega nadzora potrebo ogledati, ker obstaja utemeljen sum, da zavezanec v njih opravlja dejavnosti ali da se tam nahajajo stvari zavezanca, ki so predmet inšpekcijskega nadzora, mora dopustiti, da se opravi ogled, v naslednjih odstavki pa določa primere, ko lahko lastnik ali posestnik odkloni ogled in ukrepanje inšpektorja v takšnih primerih. IP v zvezi s citiranimi določbami pojasnjuje, da ni pristojen tolmačiti pristojnosti inšpekcijskih organov glede drugačnega npr. tehničnega poseganja v lastnino pravnih in fizičnih oseb brez njihovega soglasja oziroma ob njihovem izrecnem nasprotovanju ter dodaja, da lahko lastnik zemljišč, objektov in naprav, ki ne soglaša s tem, da lovski inšpektor nad njegovo lastnino izvaja videonadzor, takšnemu ravnanju inšpektorja nasprotuje in svoje pravice uveljavlja v okviru inšpekcijskega postopka, in sicer z ugovori ter rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi pred pristojnimi organi. O konkretni zakonitosti izvajanja pooblastil inšpektorjev bodo torej na koncu presojala sodišča.

 

 

V upanju, da smo odgovorili na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Pripravil:

Jože Bogataj,

namestnik informacijske pooblaščenke

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka