Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 06.05.2020
Naslov: Izvajanje videonadzora iz stanovanja večstanovanjske stavbe
Številka: 07121-1/2020/792
Vsebina: Pravne podlage, Video in avdio nadzor
Pravni akt: Mnenje

Na e-naslov Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP) ste posredovali sporočilo z vsebino o tem, da ima vaš sosed v večstanovanjski stavbi, kot uporabnik stanovanja, katerega lastnik je občina, na balkonu nameščeno kamero, s katero nadzira vhod v večstanovanjsko stavbo in njeno okolico. Menite, da je njegovo ravnanje nedopustno in da ste že ukrepali na občini, vendar ni bilo nobenega rezultata. Prosite nas za nasvet, kaj še lahko storite?


Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more podati dokončnega odgovora na vaša vprašanja, temveč to lahko stori zgolj v okviru postopka inšpekcijskega nadzora, ko se v konkretnih okoliščinah ugotovi dejansko stanje obdelave osebnih podatkov. Zato vam glede dopustnega izvajanja videonadzora v večstanovanjski stavbi posredujemo zgolj splošno mnenje.

 

ZVOP-1 poleg splošnih določb o videonadzoru (75. člen) eksplicitno ureja le videonadzor dostopov v uradne službene oziroma poslovne prostore (75. člen), videonadzor v večstanovanjskih stavbah (76. člen) ter videonadzor delovnih prostorov (77. člen). Glede na to, da iz vašega sporočila ni razvidno, ali gre v konkretnem primeru okolice stavbe, nad katero se izvaja videonadzor, za skupni prostor, ki pripada večstanovanjski stavbi, ali pa za zemljišče, ki je v lasti fizične ali pravne osebe, vam v nadaljevanju podajamo mnenje, ki se v tem delu nanaša na dve različni situaciji.

 

****

 

V primeru, da je okolica večstanovanjske stavbe, ki je pod videonadzorom v skupni lasti etažnih lastnikov v večstanovanjski stavbi, se kot pravna podlaga za zakonito izvajanje videonadzora tako vhoda v stavbo kot tudi okolice stavbe uporablja 76. člen ZVOP-1. Navedeno pomeni, da se izvajanje videonadzora nad vhodom in okolico šteje za zakonito, če ima izvajalec videonadzora (upravljavec osebnih podatkov) pisno privolitev solastnikov (etažnih lastnikov), ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev, ter če je izvajanje videonadzora potrebno za varnost ljudi in premoženja (dokazovanje upravičenosti vzpostavitve videonadzora je na strani izvajalca in etažnih lastnikov, ki morajo izkazati, da obstaja verjetnost ogrožanja življenja ali telesa posameznikov oziroma nastanka premoženjske škode). Izvajalec videonadzora mora ob tem izpolniti še druge pogoje, določene v 74. in 76. členu ZVOP-1, in sicer mora o izvajanju videonadzora objaviti ustrezno obvestilo ter videonadzorni sistem zavarovati pred dostopom nepooblaščenih oseb (drugi, tretji in peti odstavek 74. člena), poleg tega pa mora zagotoviti, da se bodo z videonadzorom nadzorovali le skupni prostori, da se ne bo izvajal videonadzor vhodov v posamezna stanovanja, in da ne bo mogoče izvajati sprotno ali naknadno pregledovanje posnetkov videonadzornega sistema preko interne kabelske televizije, javne kabelske televizije, interneta ali s pomočjo drugega telekomunikacijskega sredstva, ki lahko prenaša te posnetke (tretji, četrti in peti odstavek 76. člena).

Kot rečeno navedeni pogoji veljajo za izvajanje videonadzora na vstopu v večstanovanjsko stavbo ter za izvajanje videonadzora nad okolico večstanovanjske stavbe zgolj v primeru, da je okolica stavbe v solastnini etažnih lastnikov ali kakorkoli drugače pripada stavbi (npr. funkcionalno zemljišče).

 

****

 

V primeru, da okolica, ki jo pokriva videonadzor ni v skupni lasti lastnikov stanovanj v večstanovanjski stavbi, je videonadzor okolice dopusten ob soglasju lastnika (pridobivanje soglasja služnostnih upravičencev po mnenju IP v takšnem primeru ni potrebno), pod pogojem, če za izvajanje takšnega videonadzora obstaja katera od pravnih podlag iz prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, ki določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

 

(a)    posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
(b)    obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
(c)    obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
(d)    obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
(e)    obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
(f)    obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

 

V konkretnem primeru bi se kot pravna podlaga za izvajanje videonadzora okolice stavbe lahko uporabila točka (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, kar pomeni, da mora izvajalec videonadzora izkazati zakonite interese (npr. varovanje ljudi in premoženja), zaradi katerih je potrebno izvajati videonadzor, poleg tega pa mora znati obrazložiti, zakaj nad temi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne svoboščine posameznikov, nad katerimi se izvaja videonadzor. Izvajanje takšnega videonadzora je lahko dopustno v primeru, če so kamere postavljene in uporabljene za njihov običajen namen, tj. zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja in če se z videonadzorom nesorazmerno ne posega v posameznikovo pravico do zasebnosti. Zaradi tega mora biti videonadzor usmerjen na točno določen in omejen prostor (npr. zgolj na del parkirišča, kjer ima parkirano svoje vozilo, ne pa tudi na tisti del okolice, kjer ni stvari, ki bi jih bil posameznik upravičen varovati), s takšnim videonadzorom se praviloma ne sme snemati vhodov v stanovanja, izvajalec videonadzora pa mora izpolniti tudi vse zgoraj omenjene zahteve iz 74. člena ZVOP-1.

 

****

 

V primeru, ko lastnik izvaja videonadzor izključno za svoje potrebe, brez navedenih dopustnih pogojev, gre za obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti, zaradi česar se za takšen videonadzor določbe ZVOP-1 in Splošne uredbe ne uporabljajo (točka (c) člena 2(2) Splošne uredbe).

 

V kolikor je obdelava podatkov (snemanje in shranjevanje posnetkov) namenjena zgolj zasebni uporabi, so določila Splošne uredbe in ZVOP-1 izključena. 

 

Vsekakor pa ima posameznik vedno na voljo druge oblike pravnega varstva. Posameznik lahko tako npr. v primeru, ko je prepričan, da se z določenim dejanjem posega v njegove osebnostne pravice, na podlagi 134. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/2007 s spremembami; v nadaljevanju: OZ) vloži tožbo in sodišču predlaga, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost njegove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga njegova osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Poleg tega lahko posameznik v primeru, da je z ravnanjem druge osebe prišlo do občutnega posega v posameznikovo zasebnost in je posamezniku zaradi tega nastala škoda, na podlagi 179. člena OZ vloži tožbo pred pristojnim sodiščem in od povzročitelja škode zahteva denarno odškodnino.

 

V primeru nezakonitega slikovnega snemanja pridejo v poštev tudi določbe Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/2012 s spremembami; v nadaljevanju: KZ-1). Neupravičeno slikovno snemanje namreč lahko pomeni kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja po 138. členu KZ-1, ki določa, da se, kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegove privolitve in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost, ali kdor takšno snemanje neposredno prenaša tretji osebi ali ji takšen posnetek prikazuje ali ji kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Pregon za kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja se začne na predlog, ki ga na pristojni policijski postaji ali na pristojnem državnem tožilstvu vloži prizadeta oseba.

 

Več o varstvu osebnih podatkov in videonadzoru si lahko preberete tudi v smernicah IP, ki so dostopne na povezavi: 

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf.

.

 

Svetujemo, da si več o pravicah posameznika glede varstva podatkov preberete na naši spletni strani www.tiodločaš.si.

 

Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani: www.ip-rs.si/vop/.

 

Prav tako pa so vsa ključna področja, kot jih ureja Splošna uredba o varstvu podatkov predstavljena na: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/, kjer lahko najdete veliko koristnih nasvetov glede bistvenih obveznosti podjetij in drugih organizacij za pravilno izvajanje ukrepov varstva osebnih podatkov.

 

Lep pozdrav,

 

                                                                                   Mojca Prelesnik

                                                                                   informacijska pooblaščenka

 

 

Pripravila:

mag. Tanja SLAK

država nadzornica za varstvo osebnih podatkov