Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 24.04.2020
Naslov: Objava OP kandidatov na lokalnih volitvah
Številka: 07121-1/2020/733
Vsebina: Občine, Pravica do pozabe, Pravne podlage, Rok hrambe OP
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je prejel vašo prošnjo za mnenje glede objave osebnih podatkov kandidatov na lokalnih volitvah. Zanima vas, zakaj so še dve leti po volitvah lahko na spletu objavljeni osebni podatki skupaj z rojstnim datumom; ali je to v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov (ang. GDPR); ali se lahko zahteva umik le teh. 

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

Objava osebnih podatkov kandidatov na lokalnih volitvah je lahko do izteka mandatne dobe zakonita po področni zakonodaji (Zakon o volitvah v državni zbor, Zakon o lokalnih volitvah).

 

Pri presoji zakonitosti objave osebnih podatkov kandidatov je bistveno, kakšen volilni sistem uporablja občina – proporcionalnega ali večinskega.

 

Za zakonito obdelavo osebnih podatkov je treba (tako po Splošni uredbi o varstvu podatkov kot prej po ZVOP-1) imeti ustrezno pravno podlago. Splošna uredba o varstvu podatkov določa pravne podlage v prvem odstavku člena 6:

»Obdelava je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«

 

Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v okviru izvajanja lokalnih volitev, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, predstavljata Zakon o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 54/07 – odl. US in 23/17; v nadaljnjem besedilu ZVDZ) in Zakon o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17; v nadaljnjem besedilu ZLV). Za volitve v občinske svete, volitve županov in volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti se uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17), ki glede vprašanj, ki s tem zakonom niso posebej urejena, napotuje na smiselno uporabo določb zakona o volitvah v državni zbor.

 

ZLV v 9. členu določa, da se člani občinskih svetov volijo po večinskem načelu (večinske volitve) ali proporcionalnem načelu (proporcionalne volitve), od česar je tudi odvisen odgovor na vaše vprašanje, kako dolgo smejo biti ti podatki objavljeni na spletu. V večinskem volilnem sistemu se volivci odločajo med posameznimi kandidati (11. člen Zakona o lokalnih volitvah), v proporcionalnem sistemu pa izbirajo liste kandidatov (13. člen Zakona o lokalnih volitvah).

 

V zvezi s proporcionalnim volilnim sistemom in objavo osebnih podatkov kandidatov na volitvah IP opozarja na sodbo upravnega sodišča RS, št. I U 2229/2011-9 z dne 28. 3. 2013. Predmet presoje v tem upravnem sporu je bilo vprašanje odstranitve seznama potrjenih list kandidatov, o katerih se je glasovalo v posameznih volilnih okrajih na volitvah v Državni zbor leta 2008, 2004 in leta 2000. V konkretnem sporu je upravno sodišče zavzelo stališče, da je objava seznamov potrjenih list kandidatov za volitve v Državni zbor do izteka mandatne dobe zakonita, saj ima pravno podlago v Zakonu o volitvah v državni zbor. Po 17. členu ZVDZ lahko poslancu mandat preneha, in v primeru da mu, postane poslanec za preostanek mandatne dobe tisti kandidat z liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen poslanec, ki mu je mandat prenehal. Ker lahko pride do prenehanja mandata kadarkoli med trajanjem mandatne dobe, imajo kandidati, njihovi predlagatelji in tudi volivci najmanj do izteka mandatne dobe pravico vedeti, kdo bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen poslanec, ki mu je mandat prenehal. Pri ugotavljanju zakonitosti objave seznamov list kandidatov je treba upoštevati tudi določbe ZVDZ o naknadnih in ponovnih volitvah, ki se opravijo na podlagi obstoječih kandidatur.

 

V 30. členu ZLV določa, če preneha mandat članu občinskega sveta, ki je bil izvoljen na proporcionalnih volitvah, postane član občinskega sveta za preostanek mandatne dobe tisti kandidat, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je prenehal mandat, razen če je odstopil prej kot v šestih mesecih od potrditve mandata. Pri ugotavljanju zakonitosti objave posameznih kandidatov, ki se volijo po večinskem sistemu, je treba upoštevati določbe ZLV o večinskih volitvah. Če preneha mandat članu občinskega sveta, ki je bil izvoljen na večinskih volitvah, se namreč opravijo nadomestne volitve (29. člen ZLV), ki se ne opravijo z že obstoječimi kandidaturami.

 

Za podatke, ki se zbirajo na podlagi 72. člena ZLV, torej obstaja zakonita podlaga za javno objavo, vendar le v določenem času za določeno obdobje, pri čemer je obdobje odvisno od vrste volilnega sistema v posamezni občini.

 

Kar se tiče zahteve za »umik« osebnih podatkov Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 17 ureja pravico do pozabe, ki določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, upravljavec pa ima obveznost osebne podatke brez nepotrebnega odlašanja izbrisati, kadar velja eden od naslednjih razlogov:

(a)    osebni podatki niso več potrebni v namene, za katere so bili zbrani ali kako drugače obdelani;
(b)    posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, prekliče privolitev, na podlagi katere poteka obdelava in kadar za obdelavo ne obstaja nobena druga pravna podlaga;
(c)    posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelavi ugovarja v skladu s členom 21(1) uredbe, za njihovo obdelavo pa ne obstajajo nobeni prevladujoči zakoniti razlogi, ali pa posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelavi ugovarja v skladu s členom 21(2) uredbe;
(d)    osebni podatki so bili obdelani nezakonito;
(e)    osebne podatke je treba izbrisati za izpolnitev pravne obveznosti v skladu s pravom EU ali pravom države članice, ki velja za upravljavca;
(f)    osebni podatki so bili zbrani v zvezi s ponudbo storitev informacijske družbe iz člena 8(1) uredbe.

 

Člen 17 (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, kadar upravljavec objavi osebne podatke in je v skladu z odstavkom 1 osebne podatke obvezan izbrisati, ob upoštevanju razpoložljive tehnologije in stroškov izvajanja sprejme razumne ukrepe, vključno s tehničnimi, da upravljavce, ki obdelujejo osebne podatke, obvesti, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, od njih zahteva, naj izbrišejo morebitne povezave do teh osebnih podatkov ali njihove kopije.

 

Po členu 17 (3) Splošne uredbe o varstvu podatkov se odstavka 1 in 2 ne uporabljata, če je obdelava potrebna:

(a)    za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja;
(b)    za izpolnjevanje pravne obveznosti obdelave na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki velja za upravljavca, ali za izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, ki je bila dodeljena upravljavcu;
(c)    iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja v skladu s točkama (h) in (i) člena 9(2) ter členom 9(3);
(d)    za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1), kolikor bi pravica iz odstavka 1 lahko onemogočila ali resno ovirala uresničevanje namenov te obdelave, ali
(e)    za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov.

 

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoja vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

 

 

                                                                                              Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

                                                                                              informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                              

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka pri IP