Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 23.04.2020
Naslov: Posredovanje podatkov o izplačilu dodatkov sindikatu javnega sektorja
Številka: 07121-1/2020/692
Vsebina: Delovna razmerja, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Sindikati
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem nas sprašujete, ali lahko sindikat oz. njegov predstavnik od delodajalca v javnem sektorju zahteva podatke o tem, ali, komu in v kakšni višini je bil izplačan dodatek na podlagi 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (poimensko ali položajno) ter ali je bil zaposlenim izplačan dodatek za vse ali samo za določene ure. Če je sindikat do tega upravičen, vas zanima, kakšna je pravna podlaga za takšno posredovanje.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Uvodoma pojasnjujemo, da je podatek o izplačanem dodatku k plači osebni podatek zgolj takrat, kadar se nanaša na določenega ali določljivega posameznika (zaposlenega delavca). V kolikor pa podatka ni mogoče povezati z določenim ali določljivim posameznikom (denimo zbirni podatki, pri katerih je nemogoče določiti posameznika), ne gre za osebni podatek.

 

Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora obstajati ustrezna pravna podlaga. Splošna uredba o varstvu podatkov pravne podlage ureja v členu 6(1), kjer določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)    posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
(b)    obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katere-ga se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
(c)    obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
(d)    obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
(e)    obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dode-ljene upravljavcu;
(f)    obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«.

 

Ob tem je treba upoštevati, da se zadnja točka (f) ne more uporabljati za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

 

V nadaljevanju vam podajamo (1) splošno pojasnilo glede upravičenja sindikata, da pridobi osebne podatke od delodajalca; (2) posebno pojasnilo glede informacij javnega značaja, saj se vaše vprašanje nanaša na delodajalca iz javnega sektorja.

 

Splošno glede pridobivanja podatkov s strani sindikata

 

Sindikat lahko določene osebne podatke delavcev pridobiva neposredno od delodajalca. Splošni okvir za posredovanje osebnih podatkov delodajalca sindikatu predstavlja 203. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13; s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDR-1), ki določa, da mora delodajalec sindikatu zagotoviti pogoje za hitro in učinkovito opravljanje sindikalnih dejavnosti v skladu s predpisi, s katerimi se varujejo pravice in interesi delavcev. Prav tako je v tem okviru delodajalec dolžan sindikatu omogočiti dostop do podatkov, ki so potrebni pri opravljanju sindikalne dejavnosti.

 

Navedena določba ZDR-1 po mnenju IP sama po sebi ni dovolj določna v smislu določil Splošne uredbe, da bi sama zase predstavljala pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov delavcev iz delovnega razmerja. To pa ne pomeni, da v posebej utemeljenih okoliščinah in ob upoštevanju načela sorazmernosti oziroma najmanjšega obsega podatkov (točka (c) člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov), ne more predstavljati pravne podlage za posredovanje osebnih podatkov, ki so nujno potrebni za opravljanje sindikalne dejavnosti. V skladu z navedenim bi torej sindikat lahko pridobil podatke o izplačilu dodatkov, če bi izkazal, da jih nujno potrebuje za opravljanje konkretne sindikalne dejavnosti. Konkreten obseg osebnih podatkov, do katerih bi bil sindikat upravičen, pa je treba presojati glede na okoliščine posameznega primera (predvsem zakonske določbe glede vloge sindikata v posameznih primerih npr. obveznost posvetovanja v določenih primerih, možnost zastopanja delavca ipd. in določila kolektivnih pogodb).

 

Iz navedenega sledi, da je sindikat po mnenju IP upravičen do podatkov o izplačilu dodatkov tudi, če gre v konkretnem primeru za osebne podatke, pod pogojem, da izkaže, da jih nujno potrebuje za opravljanje konkretne sindikalne dejavnosti.

 

Pridobivanje podatkov, ki so informacije javnega značaja

 

Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve je dogovorjen s Kolektivno pogodbo za javni sektor, ki velja za javne uslužbence. Glede na to je pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov mogoče iskati tudi v Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB; s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ). Slednji v prvem odstavku 1. člena določa, da ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (organi). Vsakomur je torej omogočen prost dostop do informacij javnega značaja, obstajajo pa tudi izjeme od prostega dostopa, med drugim izjema varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Kadar pa gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, pa se dovoli tudi dostop do podatkov, ki so sicer izvzeti od prostega dostopa, torej tudi dostop do osebnih podatkov (gl. tretji odstavek 6. člena ZDIJZ).

 

IP je na področju dostopa do informacij javnega značaja pritožbeni organ, zato se vnaprej ne sme opredeljevati do vprašanja, kateri podatki konkretno bi predstavljali prosto dostopne informacije javnega značaja. Ker pa je upravnopravna praksa Pooblaščenca v zvezi s tem bogata, vam lahko povemo, da se na prvi pogled zdi, da je podatek o poimenskem izplačilu dodatka in njegove višine povezana tako s porabo javnih sredstev kot z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Še enkrat pa poudarjamo, da je ta ocena nastala brez presoje konkretnih dokumentov in konkretnih okoliščin primera, izključno na podlagi vašega dopisa in je povsem neobvezne in nezavezujoče narave.

 

Presojo dopustnosti posredovanja osebnih podatkov javnih uslužbencev sindikatu (vključno z obsegom) mora opraviti upravljavec osebnih podatkov, v opisanem primeru torej delodajalec.

 

Svetujemo, da si več o pravicah posameznika glede varstva podatkov preberete na naši spletni strani www.tiodločaš.si.

 

Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani: www.ip-rs.si/vop/.

 

Prav tako pa so vsa ključna področja, kot jih ureja Splošna uredba o varstvu podatkov predstavljena na: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/, kjer lahko najdete veliko koristnih nasvetov glede bistvenih obveznosti podjetij in drugih organizacij za pravilno izvajanje ukrepov varstva osebnih podatkov.

 

Lep pozdrav,

 

                                                                                   Mojca Prelesnik

                                                                                   informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                              

mag. Polona Merc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

 

 

To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija.

 

Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema.