Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 26.12.2019
Naslov: Videonadzor v enostanovanjski hiši
Številka: 0712-1/2019/2957
Vsebina: Video in avdio nadzor
Pravni akt: Mnenje

Informacijskemu pooblaščencu (v nadaljevanju IP) ste dne 19. 12. 2019 poslali dopis, v katerem navajate, da že več let bivate v hiši, kjer niste lastniki, ampak je oporoka narejena tako, da bo po njihovi smrti to vaše. Ti lastniki, s katerimi ste tudi v sodnem sporu glede lastništva, so začeli posegati v vašo zasebnost in so brez kakršnegakoli vprašanja postavili kamero, ki snema vaše dvorišče, poleg tega pa so s pred dvoriščem postavili tudi prepreko, zaradi katere tam ne morete več parkirati avtomobilov. 

 

Zanima vas, kako ukrepati v teh primerih ter kam se lahko pritožite. 

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi zgoraj navedenim dopisom.

 

IP uvodoma poudarja, da ni pristojen podajati mnenj, ki se nanašajo na dedovanja, lastninske spore, motenje posesti in poseganje v širšo pravico do zasebnosti in osebnostnih pravic, kot le to zagotavlja in varuje 35. člen Ustave Republike Slovenije. Zato vam v nadaljevanju v okviru svojih pristojnosti podajamo le mnenje v zvezi z izvajanjem videonadzora, pri čemer še dodajamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih stališč v zvezi s posameznimi vprašanji s področja varstva osebnih podatkov.

 

****

 

V primeru videonadzora oz. snemanja zasebne posesti okoli enostanovanjskih stavb je treba upoštevati, da se določbe Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov in ZVOP-1 ne uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov, ki jo fizične osebe izvajajo med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Videonadzor, ki ga posameznik izvaja iz svoje hiše ali nad svojimi nepremičninami, se praviloma šteje kot obdelava osebnih podatkov, ki se izvaja med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Da ne gre za videonadzor, ki se izvaja med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti, je mogoče govoriti šele takrat, ko posameznik s svoje nepremičnine snema tudi javne površine ter nepremičnine, ki niso v njegovi lasti, pri čemer pa je treba tudi v takšnih primerih upoštevati, da zgolj namestitev kamer na hiši samo po sebi še ne pomeni nezakonitega izvajanja videonadzora, saj iz pogleda na postavljeno kamero še ni mogoče ugotoviti, kaj le-ta dejansko snema ter ali se snemanje tudi dejansko izvaja. 

 

Ne glede na to, da so pristojnosti IP v zvezi z izvajanjem videonadzora, ki ga posamezniki izvajajo iz svoje hiše iz zgoraj navedenih razlogov zelo omejene, pa lahko prizadeti posameznik v primeru, ko se videonadzor izvaja med potekom osebne ali domače dejavnosti, svoje osebnostne pravice uveljavlja pred pristojnim sodiščem. Tako lahko prizadeti posameznik v primeru, ko se z določenim dejanjem (npr. z izvajanjem videonadzora) posega v njegove osebnostne pravice, v skladu s 134. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07-UPB1 in 64/16; v nadaljevanju OZ) s tožbo od sodišča zahteva, da sodišče odredi prenehanje snemanja, oz. prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica oz. da se prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice.

 

V primeru, ko se z nezakonitim slikovnim snemanjem občutno poseže v zasebnost posameznika, pridejo v poštev tudi določbe Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12-UPB2, s sprem.; v nadaljevanju KZ-1), saj neupravičeno slikovno snemanje lahko pomeni kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja po 138. členu KZ-1, ki določa, da se, kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegove privolitve in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost, ali kdor takšno snemanje neposredno prenaša tretji osebi ali ji takšen posnetek prikazuje ali ji kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Pregon za kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja se začne na predlog, ki ga na pristojni policijski postaji ali na pristojnem državnem tožilstvu vloži prizadeta oseba.

 

Iz zgoraj navedene zakonodaje in sodne prakse na splošno izhaja, da so posnetki video nadzornih kamer dopustni, če so bile kamere postavljene in uporabljene za njihov običajen namen, tj. zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja in če posnetek ni nesorazmerno posegal v posameznikovo pravico do zasebnosti.

 

Več informacij v zvezi z videonadzorom najdete v Smernicah o videonadzoru, ki so dostopne na spletni strani IP, na naslovu: https://www.ip-rs.si/publikacije/prirocniki-in-smernice/ poleg tega pa si lahko ogledate tudi neobvezna mnenja, ki jih je IP izdal v zvezi z izvajanjem videonadzora in so objavljena na naslovu https://www.ip-rs.si/vop/,  vsebinsko področje »Video in avdio nadzor«

 

 

V upanju, da vam bo naš odgovor v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Pripravil:

Jože Bogataj,

namestnik informacijske pooblaščenke

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka