Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 21.10.2019
Naslov: Fotografiranje javnih površin
Številka: 0712-1/2019/2397
Vsebina: Fotografije kot OP, Privolitev, Zakoniti interesi
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Zanima vas, ali je dopustna objava panoramskih posnetkov javnih površin, na katerih so tudi posamezniki, na spletni strani.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem pojasnjujemo, da konkretnih obdelav osebnih podatkov izven postopka inšpekcijskega nadzora ali upravnega postopka IP ne more dokončno presojati.

 

IP uvodoma opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS). Objava fotografije posameznika na spletni strani pa ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov. V primeru javne objave fotografije, na kateri je upodobljen posameznik, gre lahko za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

 

IP zato v nadaljevanju pojasnjuje nekaj splošnih pojmov, ki so relevantni v konkretnem primeru. V skladu s členom 4(6) Splošne uredbe pomeni zbirka vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki so dostopni v skladu s posebnimi merili, niz pa je lahko centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi. Za obdelavo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe o varstvu podatkov gre torej le takrat, kadar so osebni podatki del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke.

 

Osebni podatki predstavljajo skladno s členom 4(1) Splošne uredbe katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

 

Glede na navedeno lahko fotografije pomenijo varovane osebne podatke po Splošni uredbi takrat, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na fotografiji jasno in nedvoumno razviden ter bi se bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti ali ko se hkrati s posnetki in fotografijami obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku, na primer njegovo ime in priimek, letnica rojstva in podobno. Torej, če je ločljivost shranjenih fotografij ali posnetkov dovolj velika in je posameznike na njih mogoče prepoznati, takšno snemanje oziroma fotografiranje dogodkov lahko predstavlja obdelavo osebnih podatkov. V tem primeru je za njihovo obdelavo treba imeti ustrezno in zakonito pravno podlago, poleg tega pa zagotoviti tudi druge pogoje za obdelavo, ki jih predpisuje Splošna uredba (obvezno informiranje posameznikov, zagotovitev varne obdelave podatkov,…).

 

Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov so določene v členu 6(1) Splošne uredbe in so za zasebni sektor naslednje:

  •  privolitev (točka (a)),
  •  sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)),
  •  zakon oziroma izvajanje javnih nalog (točka (c) oziroma (e)),
  •  zakoniti interesi, ki prevladajo nad interesi posameznika (točka (f)).

 

V zvezi s pravnimi podlagami v zasebnem sektorju si lahko ogledate tudi infografiko, objavljeno na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/png/infografike/pravne_podlage_zasebni_sektor_s_pogoji_privolitve.pdf.

 

Pri obdelavi osebnih podatkov v zvezi z objavo fotografij ali posnetkov javnih površin pride v poštev zlasti privolitev posameznika iz člena 6(1)(a) Splošne uredbe. Kadar pa zaradi posebnih okoliščin (npr. snemanje dogodka na javnem kraju, ki se ga udeleži veliko ljudi, tudi snemanje javnih površin) ni mogoče zbrati privolitev, lahko pride v poštev tudi podlaga po členu 6(1)(f) Splošne uredbe, torej zakoniti interesi upravljavca. Izbor pravne podlage mora ustrezati vsem okoliščinam konkretnega primera, odgovornost za izbiro pa nosi upravljavec.

 

IP je v preteklosti že odgovarjal na vsebinsko podobna vprašanja, zato vam priporočamo, da se seznanite z vsebino neobveznih mnenj, ki jih poiščete s pomočjo iskalnika na spletni strani  https://www.ip-rs.si/vop/ (kategorija »Fotografije kot OP«; npr. mnenje glede fotografiranja javnih prireditev št. 0712-1/2019/1811 z dne 2. 8. 2019).

 

 

Lep pozdrav,

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                               

informacijska pooblaščenka

 

 

Pripravila:                                                                                                                              

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov