Ob svetovnem dnevu pravice vedeti
+ -Ob svetovnem dnevu pravice vedeti: državni organi in občine morajo biti bolj odzivni in hitreje posredovati informacije javnega značaja, še posebej v dobi digitalizacije in ob začetkih uporabe umetne inteligence
Informacijski pooblaščenec je ob Svetovnem dnevu pravice vedeti, ki ga obeležujemo 28. 9. 2025, organiziral strokovni posvet na temo uresničevanja in omejevanja pravice dostopa do informacij javnega značaja. Dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka poudarja, da morajo biti državni organi in občine bolj odzivni in hitreje razkrivati informacije javnega značaja, ki jih je javnost upravičena prejeti. Le tako bodo državljani lahko zaupali v njihove odločitve in porabo javnih sredstev, še posebej v dobi digitalizacije in ob začetkih uporabe umetne inteligence. Ta mora biti v javnem sektorju transparentna, premišljena in odgovorna.
Na strokovnem posvetu 24. 9. 2025 je potekala razprava o izzivih in dobrih praksah na tem področju. Predstavljeno je bilo izvajanje Konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov, vprašanja s področja upravnega postopka in izzivi, s katerimi se pri izvajanju zakona srečujejo zavezanci, ter pogledi novinarjev na pridobivanje informacij javnega značaja v praksi.
Informacijska pooblaščenka, dr. Jelena Virant Burnik, je v uvodnem nagovoru poudarila, da statistika rezultatov dela Informacijskega pooblaščenca pove, da Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) v praksi živi in je zelo pomembno orodje, tako za novinarje kot tudi za druge prosilce, ki razkrivajo informacije in s tem prispevajo k preglednosti delovanja javnih institucij, oblasti, politike, države. Dejstvo pa je, da je število pritožb visoko, iz leta v leto konstantno višje. In veliko prevečkrat je šele Informacijski pooblaščenec tisti, ki posreduje, da se informacije javnosti na koncu le razkrijejo, da interes javnosti pretehta nad razlogi, zaradi katerih institucije ne želijo razkriti dokumentov. Izpostavila je še, da nam hiter razvoj tehnologije prinaša nove izzive. V prihodnje lahko z gotovostjo pričakujemo, da bomo pisali tudi prakso glede razkrivanja dokumentov s področja uporabe umetne inteligence v javnem sektorju. Vodilo za prihodnost mora ostati, da je pravico vedeti nujno uporabljati, negovati in braniti, saj nam vsem pomaga uresničevati vrsto drugih temeljnih pravic v demokratični družbi, še posebej ob hitri digitalizaciji in razvoju novih tehnologij.
Sledil je osrednji del posveta pod vodstvom mag. Kristine Kotnik Šumah, namestnice informacijske pooblaščenke. Mag. Matjaž Remic iz Ministrstva za javno upravo je med drugim povedal, da bo predvidena novela Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) posegla v področje procesnega odločanja po ZDIJZ tako, da bo omogočila, da se določeni postopki izpeljejo hitreje in bolj učinkovito. Z novelo bo pod določenimi pogoji omogočeno sprejemanje elektronskih vlog, ki ne bodo elektronsko podpisane, opuščena bo obveznost pozivanja strank v 5 dnevih po prejemu pomanjkljive vloge, spremenjeno bo pravilo o domnevi vložitve vloge po pošti, spremenjena bodo pravila glede obvezne ustne obravnave in uvedena možnost videokonferenčne obravnave. Poudaril je, da je namen vseh navedenih sprememb, da se omogoči hitrejše in bolj učinkovito vodenje postopkov, in da se skrajša pot od začetka postopka do pravnomočnosti odločitve v zadevi.
Dr. Ana Kerševan, generalna državna odvetnica, se je posvetila pravici vedeti v luči dolžnosti, ki jih ustvarja. Poudarila je, da je pravica vedeti temelj vsake demokratične ureditve in da smo jo vsi dolžni varovati in spoštovati v okviru svojih pristojnosti. Dolžnost države in organov je, da zagotovijo izvrševanje te pravice in da so pri tem tudi učinkoviti. Na drugi strani pa morajo tudi prosilci vedeti, čemu je ta pravica namenjena, in temu z vlaganjem zahtev tudi slediti, sicer lahko izvrševanje te pravice povzroči velike obremenitve organov. Pri državnem odvetništvu Republike Slovenije opažajo porast zahtev, pri čemer je specifika dokumentov, s katerimi razpolagajo, polje zaupnega odnosa med stranko in odvetnikom. Interes javnosti za dostop do teh dokumentov je velik, hkrati pa je legitimen tudi interes države, da se ohrani določena mera zaupnosti.
Novinarka Monika Weiss je uvodoma opozorila, da so v svetu trendi, da se pravica vedeti napada in omejuje. Pohvalila je enostaven postopek z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v Sloveniji, ki novinarjem omogoča, da na hiter način vložijo zahtevo, brez pomoči pravnikov. Na konkretnem primeru je predstavila, kako je potekalo pridobivanje informacij v zvezi z javnim razpisom za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje. Pri tem je pojasnila, kako pomembno je za točnost in objektivnost informacij, da novinarji pridejo do originalnih dokumentov. Dalje je opozorila na procesno zavlačevanje postopka z nepotrebnim podaljševanjem rokov za odločanje o zahtevi, navajanjem neutemeljenih razlogov za zavrnitev dostopa in vlaganjem tožb. Čas je vedno na strani tistih, ki hočejo zavlačevati, saj afera po vsem tem zavlačevanju ni več tako aktualna. Poudarila je, da bi morali obstajati vzvodi, ki bi to preprečevali.
Mag. Mateja Prešern iz Ministrstva za javno upravo je predstavila potek sprejemanja in ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov ter vsebino poročila, ki ga je pripravil odbor strokovnjakov za spremljanje izvajanja konvencije in iz katerega izhajajo priporočila za Slovenijo. Na ministrstvu bodo vsa priporočila preučili in tako ugotovili, v kakšni meri bi bile potrebne spremembe zakonodaje. Sicer pa se na ministrstvu zavedajo, da je pravica dostopa do dokumentov, zlasti zaradi porasta dezinformacij, zelo pomembno orodje za preverjanje dejstev. Poleg tega so pomembni digitalna dostopnost, odprti podatki, objava podatkov skoraj v realnem času. Vse to medijem in civilni družbi omogoča, da lahko razkrijejo anomalije. Vendar pa živimo v časih, ko prihaja tudi do poskusov omejevanja dostopa do dokumentov, zato je ratifikacija Konvencije, ki določa minimalne standarde za hitro in pravično obravnavo zahtev za dostop, še toliko bolj pomembna.
Udeleženci posveta so se strinjali, da ima področje dostopa do informacij javnega značaja v Republiki Sloveniji dobro pravno podlago, ki se v večini primerov ustrezno izvršuje tudi v praksi. Kljub temu še vedno obstaja prostor za izboljšave, in sicer bi bilo treba postopke odločanja o zahtevah voditi hitreje in še več ozaveščati prosilce ter organe o pomenu te pravice. Hiter razvoj modernih tehnologij prinaša nove izzive tudi na področju dostopa do informacij javnega značaja, na eni strani omogoča enostavnejši dostop do informacij, na drugi strani pa v določenih primerih terja varovanje informacij. Na reševanje konfliktov interesov, ki bodo iz tega izhajali, moramo biti pripravljeni. To pa lahko dosežemo le z strokovnim sodelovanjem med vsemi deležniki, zato se moramo še naprej truditi ohranjati in spodbujati konstruktiven dialog na tem področju. Z deljenjem dobrih praks, z odprtim razmišljanjem o še nerešenih izzivih in z opozarjanjem na morebitne šibke točke postopka dostopa do informacij javnega značaja, bomo namreč lahko skupaj okrepili moč pravice vedeti in posledično vseh drugih pravic, katerih izvrševanje je z njo pogojeno.
Informacijski pooblaščenec
