Dogodek Informacijskega pooblaščenca ob Svetovnem dnevu pravice vedeti
+ -Danes zaznamujemo Svetovni dan pravice vedeti (28. september). Ta dan so leta 2002 razglasile nevladne organizacije, povezane v mrežo Freedom of Information Advokates Network (FOIAnet), leta 2015 pa ga je za Svetovni dan dostopa do informacij izglasovala še Generalna konferenca UNESCA. Leta 2019 je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela resolucijo, s katero je 28. september razglasila za »Mednarodni dan univerzalnega dostopa do informacij«.
Namen dogodkov, ki v zadnjem tednu septembra potekajo po vsem svetu, je opozoriti na pomen pravice dostopa do informacij javnega značaja kot temeljne človekove pravice, ki prispeva k bolj odprti in demokratični družbi ter omogoča posameznikom in civilni družbi aktivno udeležbo v pomembnih javnopravnih zadevah.
V okviru dogodkov ob Svetovnem dnevu pravice vedeti, je tudi Informacijski pooblaščenec danes, v Hiši Evropske unije, Dunajska 20, Ljubljana, organiziral dogodek z naslovom »Hitro in učinkovito do informacij javnega značaja«. Udeležence je uvodoma nagovorila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki je predstavila ugotovitve o stanju na področju dostopa do informacij javnega značaja v Sloveniji. Izpostavila je, da število pritožb že nekaj let narašča, zlasti ostaja visoko število pritožb zaradi molka, ki je v letu 2021 predstavljajo kar 38 % vseh pritožb. Skrb vzbujajoča je tudi ugotovitev, da raste število pritožb zoper ravnanja državnih organov, zlasti zoper ministrstva in upravne enote ter število pritožb, ki jih vlagajo mediji.
V nadaljevanju dogodka so strokovne sodelavke Informacijskega pooblaščenca predstavile rešitve na konkretnih področjih, ki bodo zavezancem omogočile lažje delo v praksi. Čeprav od uveljavitve Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) letos mineva že 19 let, Informacijski pooblaščenec namreč opaža, da imajo ti v praksi še vedno težave pri njegovem izvajanju. To je povezano z organizacijskimi spremembami državne uprave, spremembami zakonodaje na drugih področjih in hitrim razvojem prakse. Na drugi strani pa so prosilci z ZDIJZ-om dobro seznanjeni in pogosteje uveljavijo pravna sredstva, zato se povečuje število pritožb in tudi upravnih sporov, kjer so tožniki prosilci.
Da bi do informacij javnega značaja lahko dostopali hitreje in bolj učinkovito, Informacijski pooblaščenec svetuje, da zavezanci informacije v čim večji meri objavljajo proaktivno, v primeru zahteve za dostop pa jih prosilcem posredujejo v predpisanih rokih. Prosilci naj zahteve za dostop do informacij javnega značaja vlagajo premišljeno, to je na način, ki zavezancev ne obremenjuje prekomerno, a javnosti vseeno omogoča nadzor nad delom javnega sektorja in sodelovanje pri družbeno pomembnih odločitvah.
Transparentnost prispeva k odprti in demokratični družbi, zmanjšuje korupcijo in vpliva na boljše delovanje javne uprave. Hiter in učinkovit dostop do informacij javnega značaja tako ni le v interesu posameznih prosilcev, ampak v interesu celotne družbe.
Informacijski pooblaščenec