Snemanje sej zbora lastnikov večstanovanjske stabve
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 27.09.2016Številka: 0712-1/2016/1928
Kategorije: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Snemanje sej in javnih dogodkov Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je dne 19. 9. 2016 prejel vaše elektronsko sporočilo, s katerim se na nas obračate glede vprašanja snemanja zbora lastnikov večstanovanjske stavbe. Sprašujete, kakšno soglasje (pisno ali ustno) morajo dati lastniki stanovanj, da se lahko sestanek zbora lastnikov zvočno snema.Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Zakonito snemanje zbora lastnikov je dopustno v dveh primerih:- prvič, če obstaja osebna privolitev lastnikov in morebitnih ostalih snemanih. Osebna privolitev posameznika po ZVOP–1 je lahko pisna, ustna ali druga ustrezna privolitev, mora pa iti za prostovoljno izjavo, iz katere je mogoče nedvomno sklepati na posameznikovo privolitev; ali- drugič, če v skladu s tretjim odstavkom 10. člena ZVOP-1, kot upravnik izkažete, da je snemanje sej nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. IP poudarja, da morate v obeh primerih pravnih podlag za zakonito snemanje in nadaljnjo obdelavo posnetkov določiti namen snemanja (16. člen ZVOP-1), pri tem upoštevati načelo sorazmernosti (3. člen ZVOP-1) in po dosegu namena obdelave posnetke uničiti (21. člen ZVOP-1). O b r a z l o ž i t e v:Ustavno sodišče je že pred leti sprejelo stališče[1], da je del posameznikove pravice do zasebnosti tudi njegova pravica do lastnega glasu, pravica na glasu. Ta zagotavlja vsakomur, da sam odloči o podobi svoje osebnosti v komunikaciji z drugimi. V posameznikovi besedi se namreč izraža njegova osebnost. Pravica na glasu obsega tudi upravičenje vsakega posameznika, da sam sprejme odločitev o tem, ali bo njegov glas posnet in s tem preko nosilca zvoka morda posredovan tretjim osebam, s čimer se beseda in glas od njega ločita in osamosvojita. Zapis daje oblast nad tujo osebo, tujo osebno dobrino, ker omogoča ponovitev in tako posega v izključno pravico osebe, da razpolaga s tem, kar je govorila, da sama odloča, kdo naj to sliši ali kdo lahko to sliši[2]. Snemanje različnih sestankov, razgovorov ipd. ni posebej zakonsko urejeno. Tako tudi v teh primerih in kadar s snemanjem nastaja zbirka osebnih podatkov velja splošno pravilo, po katerem je za vsak poseg v varstvo osebnih podatkov potreben pravni temelj. Pravica do varstva osebnih podatkov temelji na možnosti posameznika, da sam odloča, komu in za katere namene bo prepustil določene svoje osebne podatke. V primeru snemanja različnih razgovorov, sestankov, sej, skupščin ipd. morajo biti posamezniki predhodno seznanjeni, kdo bo upravljavec takšnih posnetkov, za katere namene se bodo posnetki uporabljali, koliko časa se bodo shranjevali, kdo bo eventualni uporabnik teh posnetkov ipd. Na podlagi zgornjih informacij v zvočno snemanje privolijo oziroma ga odklonijo. IP pojasnjuje, da je pri snemanju zbora lastnikov treba upoštevati določila ZVOP-1, kadar pri snemanju nastaja zbirka podatkov (v tem primeru posnetkov). Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju določa 10. člen ZVOP-1. IP pojasnjuje, da je osebna privolitev prva možna pravna podlaga za zakonito snemanje zbora lastnikov. Prvi odstavek 10. člena ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Glede na navedeno morate za zakonito snemanje zbora lastnikov pridobiti osebno privolitev vseh navzočih in snemanih na zboru. Osebna privolitev posameznika po ZVOP–1 je lahko pisna, ustna ali druga ustrezna privolitev, mora pa iti za prostovoljno izjavo, ki je dana na podlagi informacij (ki mu jih mora po ZVOP–1 zagotoviti upravljavec iz 6. točke 6. člena tega zakona), da se lahko njegovi osebni podatki obdelujejo za določen namen (14. točka 6. člena ZVOP–1). Zakon torej ne zahteva (praviloma) pisne privolitve (razen za občutljive osebne podatke iz 19. točke 6. člena ZVOP–1, kot izhaja iz prve točke 13. člena ZVOP–1), ampak je le-ta lahko tudi ustna ali dana s posameznikovim konkludentnim ravnanjem (ravnanjem, iz katerega lahko nedvomno sklepamo na njegovo voljo), bistveno je, da je iz nje mogoče nedvomno sklepati na posameznikovo privolitev (16. točka 6. člena ZVOP–1).Kot druga možna pravna podlaga se lahko izkaže tretji odstavek 10. člena ZVOP-1, ki določa, da se ne glede na prvi odstavek 10. člena ZVOP-1 lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. IP poudarja, da mora v tem primeru upravljavec izkazati in argumentirati, da je snemanje zbora potrebno in zakaj. Zgolj dejstvo, da se zbor lastnikov snema, namreč še ne opravičuje njihove hrambe in uporabe, temveč je za to potrebna pravna podlaga.Kot že omenjeno, je treba tudi pri obdelavi osebnih podatkov (tako pri osebni privolitvi kot na podlagi 3. odstavka 10. člena ZVOP-1), kar snemanje zbora lastnikov vsekakor je, upoštevati tudi namen snemanja. ZVOP-1 namreč v 16. členu določa, da se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. Hkrati pa je treba upoštevati načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1, po katerem morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Po mnenju IP je sorazmerno, če bi se zbori lastnikov snemali zgolj za namene sestave prepisa oz. zapisnika vsebine zbora. Po tem, ko bi na podlagi zvočnega posnetka zbora pripravili zapisnik njegove vsebine, bi se tako zvočni posnetek zbora zbrisal ali drugače uničil. Kot namreč izhaja iz določbe 21. člena ZVOP-1, se osebni podatki lahko shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. Po izpolnitvi namena obdelave se osebni podatki zbrišejo, uničijo, blokirajo ali anonimizirajo, če niso na podlagi zakona, ki ureja arhivsko gradivo in arhive, opredeljeni kot arhivsko gradivo, oziroma če zakon za posamezne vrste osebnih podatkov ne določa drugače. IP še dodaja, da, kot je že omenjeno, je pri snemanju zbora treba upoštevati določila ZVOP-1, kadar pri snemanju nastaja zbirka podatkov (v tem primeru posnetkov). Zato IP opozarja, da v kolikor se obdelujejo osebni podatki (posnetki), ki niso del zbirke osebnih podatkov, upravljavca ne zavezujejo določbe ZVOP–1, vendar pa je omejen s pravico posameznika (snemanega) do zasebnosti, ki pa jo posameznik lahko uveljavlja pred pristojnimi sodišči (torej ne pri IP). Posameznik, ki je prepričan, da se s snemanjem ali uporabo posnetkov posega v njegove osebnostne pravice, lahko namreč v skladu z določbami 134. člena Obligacijskega zakonika od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice ter zahteva odškodnino (npr. po 179. členu (denarna odškodnina) oziroma 181. členu (kršitev dostojanstva) tega zakonika). Neupravičeno zvočno snemanje je sicer tudi kaznivo dejanje po 137. členu Kazenskega zakonika.S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka
Pripravil:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
svetovalka pri Informacijskem pooblaščencu
[1] Odločba USRS št. 472/02 z dne 7. 10. 2004.[2] Izsek iz odločbe USRS; točka 10.