Razkritje zdravstvenih podatkov v medijih s strani izvajalca zdravstvene dejavnosti

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 22. 10. 2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali se lahko kot izvajalec zdravstvene dejavnosti odzovete na pozive medijev za posredovanje odgovorov glede zdravljenja pokojne pacientke, čeprav nimate njenega soglasja ali soglasja njenega moža. Soočeni ste namreč s primerom pokojne pacientke, katere mož javno in v različnih medijih izpostavlja ter javno komentira potek njenega zdravljenja. V javnih nastopih in prispevkih medijev izpostavlja resne očitke o domnevno neustreznem zdravljenju.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pojasnjujemo še, da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih obdelav osebnih podatkov le v nadzornih postopkih.

IP ni pristojen za vnaprejšnjo odobritev nameravane obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

Zgolj načeloma pojasnjujemo, da lahko na podlagi 73. člena ZVOP-2 – brez privolitve pacienta ali njegovih svojcev – tudi izvajalec zdravstvene dejavnosti:

- za namen obrambe kakšne svoje pravice ali varstva svoje upravičene koristi objavi ali drugače razkrije osebne podatke umrlega pacienta, če javni interes po obveščanju javnosti, pravica do obveščenosti ter svoboda izražanja prevladajo nad upravičenimi interesi varstva zasebnosti in drugih osebnostnih pravic pacienta ali/in

-  objavi ali drugače razkrije osebne podatke umrlega pacienta, če gre za zakonito objavo mnenja ali vrednostne ocene, kjer je objava osebnih podatkov nujna za utemeljitev tega mnenja ali vrednostne ocene.

Pri tem je treba nujno upoštevati tudi načelo sorazmernosti in je tudi ob obstoju pogojev za razkritje iz 73. člena ZVOP-2 v konkretnem primeru dopustno razkriti zgolj minimalen nabor podatkov, ki so nujni glede na posamezen namen v konkretnem primeru.

O b r a z l o ž i t e v:

Obdelava osebnih podatkov umrlih oseb v Splošni uredbi ni urejena, pač pa je na splošno urejena v 9. členu ZVOP-2. Sam 9. člen ZVOP-2 za konkretni primer ne pride v poštev (ker ureja le nekaj specifičnih situacij), pač pa je lahko relevanten 73. člen ZVOP-2, ki se uporablja tudi za umrle posameznike. ZPacP za konkretni primer nima posebne ureditve, pač pa dopušča razkritje zdravstvene dokumentacije umrlega pacienta, če tako določa zakon, tj. ZPacP ali drug zakon.

V 7. točki drugega odstavka 73. člena ZVOP-2 je določeno (povzetek), »da se v okviru svobode izražanja lahko osebni podatki za namene obveščanja javnosti s strani medijev, književnega, umetniškega ali raziskovalnega ustvarjanja, resne kritike, obrambe kakšne pravice ali varstva upravičene koristi in izobraževanja ali izobraževanja prek javno dostopnih objav in publikacij, obdelajo, objavijo ali drugače razkrijejo, če javni interes po obveščanju javnosti, pravica do obveščenosti ter svoboda izražanja prevladajo nad upravičenimi interesi varstva zasebnosti in drugih osebnostnih pravic posameznika«. V 5. točki drugega odstavka 73. člena ZVOP-2 je določeno, da je razkritje dopustno tudi, če gre za zakonito objavo mnenja ali vrednostne ocene, kjer je objava osebnih podatkov nujna za utemeljitev tega mnenja ali vrednostne ocene. Obe podlagi sta samostojni, lahko pa se tudi kombinirata.

Presoja oziroma odločitev, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji po omenjeni določbi ZVOP-2, je v rokah upravljavca.

Nekateri kriteriji, ki jih lahko upoštevate zlasti pri presoji pogojev iz 7. točke drugega odstavka 73. člena ZVOP-2 so lahko:

-      dejstvo, da gre za osebne podatke umrlih oseb, za katere pravna ureditev ni enaka kot za žive posameznike;

-      dejstvo, da gre za zdravstvene podatke, zaradi česar je še posebej pomembno, da se razkritje omeji na nujno potrebne podatke glede na namen razkritja;

-      presoja ali zakonitega namena razkritja brez objave osebnih podatkov resnično ni mogoče doseči;

-      dejstvo, da so enostranske informacije o zdravstvenem stanju pacientke že zakonito prisotne v medijih;

-      dejstvo, da se z razkritjem lahko posega tako v osebnostne pravice bližnjih oziroma v pravico do pietete umrlih; 

-      dejstvo, da ste neuspešno poskušali pridobiti soglasje za razkritje podatkov pri možu pacientke;

-      dejstvo, da je, poleg morebitne premoženjske škode, okrnitev ugleda pravne osebe pravno priznana nepremoženjska škoda;

-      dejstvo, da ste domnevno sporne okoliščine zdravstvene oskrbe že poskušali razrešiti v postopku prve obravnave kršitev pacientovih pravic (obstoj pravnega zahtevka) in nasploh dejstvo, da gre za javno izražene očitke o neustrezni zdravstveni oskrbi (torej tudi obstoj neformalnega spora);

-      koliko oziroma katere informacije so že bile javno razkrite;

-      resničnost in relevantnost že javno razkritih informacij;

-      koliko oziroma katere podatke o pacientkinem zdravstvenem stanju v širšem smislu je nujno potrebno razkriti za dosego zadostnega učinka tovrstne obrambe in obveščanja javnosti;

-      ali naj bi šlo z vaše strani za razkritje golih zdravstvenih podatkov ali za njihovo interpretacijo (strokovno pojasnilo ali mnenje);

-      resnost oziroma pomembnost konkretnega primera domnevno sporne zdravstvene obravnave (npr. zlasti če gre za očitek, da je pacientka posledično umrla);

-      pomen celotne zadeve z vidika strokovne in laične javnosti, zagotavljanja primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe nasploh in podobno.

Prijazen pozdrav.

Pripravil:

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

dr. Jelena Virant Burnik

 informacijska pooblaščenka