Posredovanje podatkov iz registra stalnega prebivalstva
+ -Številka: 07120-1/2024/409
Kategorije: Posredovanje osebnih podatkov, Upravne enote, Zbirke osebnih podatkov
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti v vednost prejel vaše zaprosilo za mnenje. Posredovali ste nam zahtevo vlagatelja za posredovanje podatka o prebivališču, EMŠO, davčni številki ali datumu rojstva tožene stranke. Pravni interes je vlagatelj izkazal s kopijo prve strani sklepa sodišča, ki mu nalaga, da v roku 30 dni sodišču posreduje identifikacijske podatke tožene stranke. Iz Registra stalnega prebivalstva izhaja, da obstajata dve osebi z istim imenom in priimkom in nas prosite za mnenje, kako ugotoviti, katera osebe je prava in katere od navedenih podatkov lahko posredujete (EMŠO, naslov stalnega prebivališča, datum rojstva).
* * *
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
Predlagamo vam, da vlagatelja pozovete k dopolnitvi vloge na način, da poda dodatne informacije, ki bi vam lahko pomagale opredeliti konkretnega posameznika, npr. kraj prebivanja, šolska izobrazba ali kakšen drug identifikacijski podatek, ki se skladno z 11. členom Zakona o centralnem registru prebivalstva vodi v centralnem registru prebivalstva. Če vlagatelj ne bo ustrezno dopolnil vloge, jo je treba zavrniti z obrazložitvijo, da osebe v tem konkretnem primeru ni mogoče identificirati zgolj po imenu in priimku.
IP meni, da lahko vlagatelju, če ustrezno dopolni vlogo, posredujete naslov tožene stranke.
O b r a z l o ž i t e v:
Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.
IP je v nezavezujočem mnenju št. 07120-1/2023/41 z dne 3. 2. 2023 poudaril, da je tožnik v pravdnem postopku na podlagi izkazanega pravnega interesa oziroma zakonitega interesa upravičen, da od upravne enote pridobi naslov tožene stranke, ne glede na to, kdo je ta oseba; verodostojen sklep sodišča za dopolnitev tožbe je lahko ustrezen izkaz pravnega oziroma zakonitega interesa. IP v tem trenutku ni znana izrecna zakonska podlaga, ki bi tožeči stranki še pred začetkom pravde omogočala, da neposredno oziroma samostojno pridobi EMŠO (ali kot v vašem primeru, tudi datum rojstva) tožene stranke iz zbirk, katerih osebne podatke uporabnikom po zakonu zagotavljajo upravne enote. Več o tem lahko preberete v citiranem mnenju.
Kot smo dodatno izpostavili v mnenju, bi se lahko IP do konkretnega primera opredelil v konkretnem inšpekcijskem oz. pritožbenem postopku. Četrti odstavek 41. člena ZVOP-2 določa, da če je zahteva za posredovanje osebnih podatkov delno ali v celoti zavrnjena, lahko vlagatelj zahteve v primeru, ko se zahteva nanaša na posredovanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc (sem spada tudi predmetna zbirka osebnih podatkov) ali javnih knjig, zahteva, da o njegovi vlogi najprej odloči nadzorni organ, torej IP.
V zvezi z vprašanjem, kako ugotoviti, katera oseba je prava, glede na to, da obstajati dve osebi z istim imenom in priimkom, vam predlagamo, da vlagatelja pozovete k dopolnitvi vloge na način, da poda dodatne informacije, ki bi vam lahko pomagale opredeliti konkretnega posameznika, npr. kraj prebivanja, šolska izobrazba ali kakšen drug identifikacijski podatek, ki se skladno z 11. členom Zakona o centralnem registru prebivalstva (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 3/22 – ZDeb in 32/24, ZCRP) vodi v centralnem registru prebivalstva. Če vlagatelj ne bo ustrezno dopolnil vloge, jo je treba zavrniti z obrazložitvijo, da osebe v konkretnem primeru ni mogoče identificirati zgolj po imenu in priimku. Predlagamo vam tudi, da se prepričate o verodostojnosti podanega dokazila glede na to, da je vlagatelj predložil zgolj prvo stran listine.
Dodajamo, da ima sodišče zakonsko pooblastilo, da pridobi podatke s strani vseh upravljavcev, če osebe ne bo mogoče identificirati na podlagi CRP (npr. na podlagi 10. člena Zakona o pravdnem postopku[1]). Odvetnik bi lahko na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu[2] zahtevane podatke pridobil tudi s strani delodajalca, ki je v konkretnem primeru državni organ (glej npr. mnenje št. 07121-1/2021/2202 z dne 9. 11. 2021). Poudarjamo pa, da podatek o EMŠU, datumu rojstva in stalnem prebivališču niso prosto dostopne informacije javnega značaja, ki bi jih posameznik lahko pridobil na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja[3] s strani konkretnega delodajalca.
V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.
dr. Jelena Virant Burnik,
informacijska pooblaščenka
Pripravila:
Barbara Žurej, univ. dipl. prav.,
svetovalka pooblaščenca za preventivo
[1] Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US, 10/14 – odl. US, 48/15 – odl. US, 6/17 – odl. US, 10/17, 16/19 – ZNP-1, 70/19 – odl. US, 1/22 – odl. US, 3/22 – ZDeb in 92/24 – odl. US, ZPP).
[2] Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 8/16 – odl. US, 46/16, 36/19 in 130/22, ZOdv).
[3] Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22, ZDIJZ).