Izvajanje videonadzora v naravi
+ -Številka: 07120-1/2023/318
Kategorije: Video in avdio nadzor
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede izvajanja videonadzora v naravi.
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
Posnetki videonadzornega sistema pomenijo varovane osebne podatke po Splošni uredbi le, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika.
Izvajanje videonadzora s strani lovskega inšpektorja na v ZDLov-1 določenih mestih bi se po mnenju IP lahko štelo za zakonito pod pogojem, če bi se pri takšnem videonadzoru in s tem povezani obdelavi osebnih podatkov upoštevale vse relevantne določbe Splošne uredbe, ZVOP-2 ter ZIN, prav tako pa bi moral upravljavec izpolnjevati zahteve iz preostalih odstavkov 76. člena ZVOP-2. Gozdov in drugih površin, ki jih navajate v vašem zaprosilu za mnenje, po mnenju IP ne gre šteti za površine, v katerih posameznik utemeljeno pričakuje višjo stopnjo zasebnosti.
Prvi odstavek 80. člena ZVOP-2 določa jasne pogoje za dopustnost izvajanja videonadzora javnih površin. Po mnenju IP bi bil videonadzor v naravi (lovišču) eventualno lahko dopusten le izjemoma, in sicer v primeru, ko bi bilo to potrebno zaradi zagotovitve varnosti premoženja upravljavca osebnih podatkov (izvajalca videonadzora).
76. člen ZVOP-2 kot splošna določba, ki ureja posamezna vprašanja v zvezi z vzpostavitvijo in izvajanjem videonadzora in varstvom osebnih podatkov, ne more predstavljati ustrezne samostojne pravne podlage za kakršnokoli izvajanje videonadzora. IP splošno pojasnjuje, da v javnem sektorju (njegova opredelitev je podana v 3. točki drugega odstavka 5. člena ZVOP-2) kot pravni podlagi za zakonito izvajanje videonadzora eventualno lahko prideta v poštev točki (c) in (e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe.
O b r a z l o ž i t e v:
Glede uvedbe videonadzornega sistema IP uvodoma splošno pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP uvodoma pojasnjuje oziroma potrjuje, da lahko posnetki videonadzornega sistema pomenijo varovane osebne podatke po Splošni uredbi le, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na posnetku jasno in nedvoumno razviden in bi se bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti, ali ko se hkrati s posnetki obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku (npr. njegovo ime in priimek, letnica rojstva, naslov in podobno). Torej, če je ločljivost objavljenih posnetkov dovolj velika in je posameznike na njih mogoče prepoznati, takšno snemanje teoretično lahko predstavlja obdelavo osebnih podatkov. V kolikor ta posameznik ni določljiv, najverjetneje ne gre za obdelavo osebnih podatkov, saj se na posnetku ne nahaja določen ali določljiv posameznik. Ob tem IP dodaja, da konkretno presojo lahko opravi le v okviru inšpekcijskega postopka.
IP nadalje pojasnjuje, da je videonadzor sam po sebi ena hujših oblik posegov v zasebnost posameznika, zato je prav, da je ustrezno zakonsko reguliran in omejen na tisto, kar je nujno in sorazmerno za doseganje ciljev in namenov, ki naj bi jim videonadzor služil. V Sloveniji to ureja ZVOP-2. Ob tem pa IP opozarja na določbo prvega odstavka 76. člena ZVOP-2, ki določa, da se določbe 3. poglavja II. dela ZVOP-2 uporabljajo za izvajanje videonadzora, če drug zakon ne določa drugače.
Kot navajate že v vašem zaprosilu za mnenje, je tak drug zakon v konkretnem primeru Zakon o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 - odl. US, 17/08, 46/14 – ZON-C, 31/18, 65/20, 97/20 – popr., 44/22, 158/22; v nadaljevanju: ZDLov-1), ki izvajanje videonadzora ureja v zadnji alineji četrtega odstavka 74. člena. Ob tem IP ponovno potrjuje, da ZDLov-1 ne vsebuje posebnih določb, s katerimi bi se izvajanje videonadzora s strani lovskega inšpektorja in s tem povezana obdelava osebnih podatkov posebej prilagodila uporabi pravil iz Splošne uredbe. V 74. členu ZDLov-1 namreč niso posebej določeni ukrepi za zagotovitev zakonite in poštene obdelave osebnih podatkov. Glede na to bi se izvajanje videonadzora s strani lovskega inšpektorja na v ZDLov-1 določenih mestih po mnenju IP lahko štelo za zakonito pod pogojem, če bi se pri takšnem videonadzoru in s tem povezani obdelavi osebnih podatkov upoštevale vse relevantne določbe Splošne uredbe, ZVOP-2 ter Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN; Uradni list RS, št. 43/07 - UPB1, 40/14). Pojasnila iz mnenja IP (št. 07120-1/2020/432), ki ga navajate v vašem zaprosilu za mnenje, tako ostajajo relevantna tudi po sprejemu ZVOP-2, prav tako pa bi moral upravljavec izpolnjevati zahteve iz preostalih odstavkov 76. člena ZVOP-2. Ob tem IP podaja mnenje, da gozdov in drugih površin, ki jih navajate v vašem zaprosilu za mnenje, ne gre šteti za površine iz desetega odstavka 76. člena ZVOP-2, torej za površine, v katerih posameznik utemeljeno pričakuje višjo stopnjo zasebnosti.
IP nadalje pojasnjuje, da je videonadzor na javnih površinah urejen v 80. členu ZVOP-2. Ta v prvem odstavku določa, da je videonadzor na javnih površinah, kot jih določa zakon, ki ureja urejanje prostora, dovoljen le, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu in teh namenov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2. Videonadzor na javnih površinah je dovoljen tudi za namene varovanja varovanih oseb ter posebnih objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, Slovenska vojska, pristojni organi za področje varnosti države, pravosodna policija, oziroma varovanja drugih prostorov, zgradb ali območij, ki jih je treba varovati na podlagi zakona, in sicer samo v obsegu in trajanju, potrebnem za doseganje namena. Vpogled, uporaba ali posredovanje posnetkov so dopustni le za te namene.
Natančneje je videonadzor na javnih površinah urejen v nadaljnjih določbah 80. člena ZVOP-2. Pojem javne površine opredeljuje Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21; v nadaljevanju ZUreP-3) v 17. točki prvega odstavka 3. člena. Med drugim določa tudi, da je javna površina lahko v lasti države, občine ali v zasebni lasti. Nadalje ZUreP-3 v 259. členu določa, da je splošna raba javnih površin raba, ki je namenjena prostemu gibanju oseb, predvsem za prehod in dostop do drugih javnih površin, zelenega sistema, bivališč, poslovnih objektov, gospodarske javne infrastrukture in družbene infrastrukture, ter rekreaciji, igri in drugim prostočasnim dejavnostim na prostem. IP glede na navedeno v prejšnjem odstavku meni, da gre gozdove šteti kot javno površino v smislu ZUreP-3, saj je bistveni element opredelitve javne površine, da je namenjena splošni rabi (ne glede na lastništvo).
Prvi odstavek 80. člena ZVOP-2 torej določa jasne pogoje za dopustnost izvajanja videonadzora javnih površin. Po mnenju IP bi bil videonadzor v naravi (lovišču) eventualno lahko dopusten le izjemoma, in sicer v primeru, ko bi bilo to potrebno zaradi zagotovitve varnosti premoženja upravljavca osebnih podatkov (izvajalca videonadzora). Videonadzor bi se lahko uvedel oziroma izvajal le, če ne obstaja milejši ukrep, ki manj posega v pravice posameznika do varstva osebnih podatkov oziroma zasebnosti. Potencialno izvajanje videonadzora za namene, ki jih navajate v vašem zaprosilu za mnenje (zbiranje podatkov o divjadi, tudi z namenom lažjega odstrela), po mnenju IP najverjetneje ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 80. člena ZVOP-2.
IP opozarja tudi na določbo četrtega odstavka 6. člena ZVOP-2, ki določa, da se za izvrševanje točke e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Tudi ta določba torej ureja izjemne primere. Izvajalec videonadzora bi moral pred pričetkom njegovega izvajanja izkazati, da je njegovo izvajanje nujno potrebno za izvrševanje njegovih zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti (kot navedeno zgoraj, izvajanje videonadzora za namene, ki jih navajate v vašem zaprosilu za mnenje, najverjetneje ne izpolnjuje tega pogoja), poleg tega pa predhodno pretehtati in obrazložiti ter dokumentirati, ali nad temi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne svoboščine posameznikov, nad katerimi bi se izvajal videonadzor oziroma bi se lahko znašli na površini, nad katero bi se izvajal videonadzor. Pri presoji utemeljenosti sleherne obdelave osebnih podatkov (tudi izvajanja videonadzora) na tej pravni podlagi je tako ključno tehtanje interesov javnega sektorja na eni in interesov posameznikov, na katere se nanašajo podatki, na drugi strani. Obdelava osebnih podatkov ob izvajanju videonadzora tako ne sme biti nesorazmerna in ne sme prekomerno posegati v zasebnost posameznikov. IP ob tem ponovno poudarja, da izpolnjevanja navedenih pogojev za uporabo videonadzora v posameznem konkretnem primeru ne more presojati v okviru neobvezujočega mnenja, ampak to lahko presoja le v okviru inšpekcijskega postopka.
IP pojasnjuje tudi, da upravljavec pred obdelavo opravi oceno učinka predvidenih dejanj obdelave na varstvo osebnih podatkov, kadar je možno, da bi lahko vrsta obdelave, zlasti z uporabo novih tehnologij, ob upoštevanju narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov. Ocena učinka je lahko obvezna glede določenih obdelav osebnih podatkov. Katere so te obdelave, lahko preverite na Seznamu dejanj obdelav osebnih podatkov, za katere velja zahteva po izvedbi ocene učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov po 4. odstavku 35. člena Splošne uredbe, ki je priloga k smernicam Ocene učinkov na varstvo osebnih podatkov in je dostopen na:
Kot izhaja iz točke (c) tretjega odstavka 35. člena Splošne uredbe, se ocena učinkov v zvezi z varstvom (osebnih) podatkov zlasti zahteva med drugim tudi v primeru obsežnega sistematičnega spremljanja javno dostopnega območja. IP je tako v zgoraj navedenem seznamu v 3. točki med primeri sistematičnega nadzora nad posameznikom brez njegovega zavedanja, za katere bo izvedba ocene učinkov obvezna, določil tudi videonadzor javnih površin. Več o tem lahko preberete tudi v mnenju IP (št. 07121-1/2021/1133, z dne 21. 6. 2021). Prav tako drugi odstavek 24. člena ZVOP-2 določa, da se pred začetkom obdelave ocena učinka ponovno izdela tudi, kadar je bila spremenjena pravna podlaga za obdelavo iz 6. člena ZVOP-2. IP meni, da morajo upravljavci po ZVOP-2 presoditi, ali so za nadaljnje izvajanje videonadzora izpolnjeni pogoji po 80. členu ZVOP-2 in glede na to tudi oceniti, ali je treba dopolniti obstoječo oceno učinka. Glede na zgoraj citirani seznam bi morali upravljavci za videonadzor javnih površin namreč že po Splošni uredbi pred začetkom takega videonadzora izvesti oceno učinka - le izjemoma je ne bi bilo treba izvesti (ko gre npr. za zelo majhno javno površino, kjer praviloma sploh ni ljudi in gre za neobsežno obdelavo osebnih podatkov).
Vsekakor je ocena učinka lahko zelo koristno orodje za upravljavca pri identifikaciji tveganj, ki jih lahko predstavlja obdelava osebnih podatkov ter sprejemu ustreznih ukrepov na njihovo obvladovanje in jo lahko opravite tudi v primerih, ko ni obvezna. Dobra praksa pa je tudi osveževanje ocen učinkov v rednih intervalih, saj se v vmesnem času ob hitrih tehnoloških in družbenih spremembah lahko pomembno spremenijo tudi okoliščine obdelave osebnih podatkov.
Več informacij o oceni učinka je dostopnih na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/klju%C4%8Dna-podro%C4%8Dja-uredbe/ocena-u%C4%8Dinka-v-zvezi-z-varstvom-podatkov/#a3. Prav tako je na spletni strani IP dostopnih več informacij o vzpostavitvi videonadzora: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/.
IP sklepno pojasnjuje še, da je v skladu z 68. členom ZVOP-2 obdelava osebnih podatkov za znanstvenoraziskovalne, zgodovinskoraziskovalne in statistične namene dovoljena organizacijam in posameznikom, ki pri svojem delovanju uporabljajo etična načela in metodologijo s področja raziskovanja ter pravila glede varstva osebnih podatkov iz tega poglavja. IP poudarja, da ZVOP-2 podrobneje ureja posamezna vprašanja z zvezi z vzpostavitvijo in izvajanjem videonadzora, pravna podlaga za samo obdelavo osebnih podatkov pa mora biti zagotovljena v skladu s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe. Sam 76. člen ZVOP-2 kot splošna določba, ki ureja posamezna vprašanja v zvezi z vzpostavitvijo in izvajanjem videonadzora in varstvom osebnih podatkov, tako nikakor ne more predstavljati ustrezne samostojne pravne podlage za kakršnokoli izvajanje videonadzora. To velja tudi za izvajanje videonadzora za potrebe znanstveno raziskovalnega dela, ampak je treba zanj zagotoviti ustrezno pravno podlago. IP splošno pojasnjuje, da v javnem sektorju (njegova opredelitev je podana v 3. točki drugega odstavka 5. člena ZVOP-2) kot pravni podlagi za zakonito izvajanje videonadzora eventualno lahko prideta v poštev točki (c) in (e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe.
Lepo vas pozdravljamo,
Pripravil:
Matej Sironič,
Svetovalec pooblaščenca
za varstvo osebnih podatkov
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka