Analiza javnih objav v diplomski nalogi

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da pripravljate diplomsko nalogo, v okviru katere bi želeli analizirati javne objave javnih ustanov (občin, javnih zavodov s področja kulture, športa, turizma, upravnih enot, policijskih uprav ipd.), Opozorjeni ste bili, da bi morali od javnih ustanov, ki jih želite vključiti v analizo, prejeti pisno dovoljenje za uporabo objav in imen ustanov. Sprašujete, ali je to res potrebno in če je kaj drugače v primeru, če analizirate samo besedila, imen pa ne uporabite.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP vam lahko poda usmeritve le v zvezi z obdelavo (npr. objavo) osebnih podatkov, dokončen odgovor v konkretnem primeru bi vam lahko IP podal zgolj v okviru inšpekcijskega oz. drugega nadzornega postopka. Poudarjamo, da mora biti za vsako obdelavo osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga po Splošni uredbi oz. ZVOP-2. Opozarjamo, da v primeru objave podatkov, ki so zakonito javno dostopni, ne moremo govoriti o nezakoniti obdelavi osebnih podatkov pod pogojem, da se podatki zbirajo oz. uporabljajo za določene in zakonite namene. Kot možno pravno podlago izpostavljamo tudi določbo 73. člen ZVOP-2, ki ureja varstvo svobode izražanja v razmerju do pravice do varstva osebnih podatkov.

V določenih primerih bi lahko šlo tudi za prosto dostopne informacije javnega značaja, kar pomeni, da je informacija prosto dostopna za vse – ali gre v konkretnem primeru za prosto dostopne informacije javnega značaja, pa se lahko IP opredeli zgolj v konkretnem pritožbenem postopku.

Za pojasnila glede ustreznosti objav drugih podatkov, pa IP sploh ni pristojen.

O b r a z l o ž i t e v:

Pri tem IP poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. IP kot pritožbeni organ za področje dostopa do informacij javnega značaja prav tako ne more v mnenjih presojati, ali so določene informacije ali drugi podatki morda prosto dostopne informacije javnega značaja, to lahko stori le v konkretnih pritožbenih postopkih. Za pojasnila glede ustreznosti objav drugih podatkov, pa IP sploh ni pristojen. V tem smislu IP tudi ne more opravljati vnaprejšnjih dokončnih presoj o morebitni primernosti objav z vidika uresničevanja pravice do svobode izražanja in informiranja.

Uvodoma pojasnjujemo, da vam lahko IP v okviru nezavezujočega mnenja poda usmeritve glede zakonitosti obdelave osebnih podatkov. Pojasnjujemo, da predstavlja osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Pri tem izpostavljamo, da sama imena javnih organov seveda ne morejo predstavljati osebnih podatkov, saj se varstvo osebnih podatkov nanaša zgolj na posameznike (fizične osebe).

Če bi v vašem diplomskem delu dejansko obdelovali (npr. objavili) osebne podatke, potem bi za objavo potrebovali ustrezno pravno podlago skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe in sicer:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Pri tem izpostavljamo, da pravna podlaga privolitve po citirani točki (a) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe ne pomeni privolitve organa, ki je objavil podatke, temveč posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Več o privolitvi lahko preberete na povezavi: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/klju%C4%8Dna-podro%C4%8Dja-uredbe/privolitev.

Opozarjamo tudi, da v primeru objave oz. prikaza  osebnih podatkov, ki so zakonito javno dostopni, ne moremo govoriti o nezakoniti obdelavi osebnih podatkov, vendar le pod pogojem, če se osebni podatki zbirajo in uporabljajo za določene in zakonite namene. To pomeni, da ne glede na to, da so določeni osebni podatki javno dostopni, se takšni osebni podatki ne smejo uporabljati za kakršen koli namen, npr. za vzpostavitev nove zbirke osebnih podatkov. Več o tem lahko preberete v že izdanem mnenju IP št. 07121-1/2021/994 z dne 28. 5. 2021. Navedeno tudi pomeni, da ponovna objava že objavljenih javnih podatkov ne legalizira nezakonito objavljenih osebnih podatkov.

Izpostavljamo tudi 73. člen ZVOP, ki ureja varstvo svobode izražanja v razmerju do pravice do varstva osebnih podatkov. Med drugim v drugem odstavku določa, da se lahko v okviru svobode izražanja osebni podatki za namene obveščanja javnosti s strani medijev, književnega, umetniškega ali raziskovalnega ustvarjanja, resne kritike, obrambe kakšne pravice ali varstva upravičene koristi in izobraževanja ali izobraževanja prek javno dostopnih objav in publikacij, obdelajo, objavijo ali drugače razkrijejo, če so osebni podatki na zakonit način že bili dostopni javnosti.

Določene podatke pa bi lahko organ objavil tudi kot zavezanec na podlagi določb Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ),[1] kar pomeni, da je informacija prosto dostopna za vse. Več o tem lahko preberete v pojasnilu IP št. 092-1-2025-92 z dne 18. 2. 2025.

V upanju, da vam bodo naši napotki v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik,                                                 

informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

Barbara Žurej, univ. dipl. prav.,

svetovalka pooblaščenca za preventivo                         

[1] Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22.