Vpogled v posnetke videonadzornega sistema v večstanovanjski stavbi

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo, iz katerega izhaja, da so v vaši stolpnici nedavno namestili kamere. Zanima vas, kdo in v katerih primerih lahko gleda posnetke. Upravnik vam je rekel, da lahko gledajo koordinatorji bloka, v vašem primeru gre za tri posameznike iz stolpnice. Skrbi vas, da bi to lahko kdo zlorabljal, gledal kako kdo odhaja od doma, s kom prihaja, kdaj je dom prazen ipd. Zanima vas, kakšna je zakonska podlaga in kaj je treba vedeti ob namestitvi kamer v bloku.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati, zato v nadaljevanju podajamo zgolj splošna pojasnila glede videonadzora v večstanovanjskih stavbah.

Videonadzor v večstanovanjskih stavbah se lahko uvede le, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, pri čemer je za uvedbo potrebna pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev. Z videonadzorom v večstanovanjski stavbi se lahko nadzoruje le dostop do vhodov in izhodov ter skupni prostori. Prepovedano je izvajanje videonadzora nad hišniškim stanovanjem, nad delavnico za hišnika, z videonadzorom je prepovedano snemati vhode v posamezna stanovanja, dvigalo, prav tako je prepovedano omogočanje ali izvajanje sprotnega ali naknadnega pregledovanja videoposnetkov videonadzornega sistema preko interne kabelske televizije, interneta ali drugih telekomunikacijskih sredstev, ki lahko prenašajo te posnetke.

Glede uporabe videoposnetkov vas opozarjamo na načelo omejitve namena po (b) točki prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe, ki določa, da so osebni podatki zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni. Uporaba videoposnetkov mora biti torej povezana z nameni, zaradi katerih je bil videonadzor uveden. V primeru, da se izvaja videonadzor v večstanovanjski stavbi zakonito, npr. skladno z določbo 76. člena ZVOP-1, na podlagi katere se lahko videonadzor uvede le zaradi varnosti ljudi in premoženja, bi lahko upravljavec oz. izvajalec videonadzora posnetke pregledoval zgolj v primeru, ko bi prišlo npr. do poškodovanja ali odtujitve premoženja ali npr. ogrožanja ljudi oziroma ob nekem deviantnem dogodku, ko bi bil videoposnetek le dodaten dokaz v prekrškovnem ali kazenskem postopku. Navedeno pomeni, da je za vpogled v posnetke videonadzornega sistema potreben nek dogodek, ki to utemeljuje in je povezan z namenom vzpostavitve videonadzornega sistema (tj. varnost ljudi in premoženja).

Upravljavec oz. izvajalec videonadzora sme opraviti vpogled v posnetke, kadar so za vpogled izpolnjeni zgoraj navedene zakonske predpostavke, pri čemer mora pri tem upoštevati tudi načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, tj. da so podatki vpogledani zakonito, pošteno in na pregleden način, da so vpogledani skladno z namenom, za katerega so bili ti podatki zbrani, da je bil vpogled izvršen v najmanjši obseg podatkov, ki ga je glede na namen bilo treba obdelati, da je zagotovljena ustrezna varnost osebnih podatkov, vključno z zaščito pred nedovoljeno ali nezakonito obdelavo.

IP na tej točki glede vpogleda v videoposnetke izpostavlja tudi pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, skladno s Splošno uredbo, ki je opredeljena v 15. členu Splošne uredbe. Prvi odstavek 15. člena Splošne uredbe tako določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico od upravljavca (v vašem primeru od izvajalca videonadzora) dobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, dostop do osebnih podatkov in naslednje informacije:

(a)    namene obdelave;

(b)    vrste zadevnih osebnih podatkov;

(c)   uporabnike ali kategorije uporabnika, ki so jim bili ali jim bodo razkriti osebni podatki, zlasti           uporabnike v tretjih državah ali mednarodnih organizacijah;

(d)    kadar je mogoče, predvideno obdobje hrambe osebnih podatkov ali, če to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja;

(e)    obstoj pravice, da se od upravljavca zahteva popravek ali izbris osebnih podatkov ali omejitev obdelave osebnih podatkov v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali obstoj pravice do ugovora taki obdelavi;

(f)    pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu;

(g)    kadar osebni podatki niso zbrani pri posamezniku, na katerega se ti nanašajo, vse razpoložljive informacije v zvezi z njihovim virom;

(h)    obstoj avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov iz člena 22(1) in (4), ter vsaj v takih primerih smiselne informacije o razlogih zanj, kot tudi pomen in predvidene posledice take obdelave za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

Skladno s tretjim odstavkom 15. člena Splošne uredbe mora upravljavec posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, zagotoviti kopijo osebnih podatkov, ki jih obdeluje. Če se zahtevo za dostop do osebnih podatkov predloži z elektronskimi sredstvi in če posameznik ne zahteva drugače, mu mora upravljavec informacije zagotoviti v elektronski obliki, ki je splošno uporabljana.

Upravljavec se mora na podano zahtevo odzvati brez nepotrebnega odlašanja in mora v vsakem primeru posredovati informacije oziroma zavrnilni odgovor v enem mesecu po prejemu zahteve. Ta rok se lahko po potrebi podaljša za največ dva dodatna meseca ob upoštevanju kompleksnosti in števila zahtev (tretji odstavek 12. člena Splošne uredbe).

IP glede seznanitve z lastnimi osebnimi podatki na videoposnetkih še pojasnjuje, da je ta pravica omejena zgolj na tisti del videoposnetka, ki se nanaša na posameznika, ki uveljavlja to pravico. To pomeni, da je zaradi varovanja pravic drugih posameznikov dolžan upravljavec prekriti oz. zamegliti osebne podatke drugih posameznikov na posnetku. Ker je IP na področju dostopa posameznika do lastnih osebnih podatkov pritožbeni organ, v okviru tega neobveznega mnenja ne more podrobneje presojati tega, kdo bi bil v okviru te pravice upravičen dostopati do konkretnih posnetkov oz. v kakšnem obsegu.

Več informacij o pravici do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki in glede njenega uveljavljanja je dostopnih tudi na naši spletni strani: https://tiodlocas.si/zelim-vedeti-kaj-pocnejo-z-mojimi-podatki/.

Več informacij o videonadzoru si lahko preberete v že izdanih mnenjih IP, ki so dosegljiva na: www.ip-rs.si/vop (v izbirnem oknu področij izberete »Video in avdio nadzor«)  oz. na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/.

Svetujemo, da si več o pravicah posameznika glede varstva podatkov preberete na naši spletni strani www.tiodlocas.si.

Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/vop/.

Prav tako pa so vsa ključna področja, kot jih ureja Splošna uredba o varstvu podatkov predstavljena na: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/, kjer lahko najdete veliko koristnih nasvetov glede bistvenih obveznosti podjetij in drugih organizacij za pravilno izvajanje ukrepov varstva osebnih podatkov.

Lep pozdrav,

                                                                                    Mojca Prelesnik

                                                                                    informacijska pooblaščenka

Pripravila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija.

Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema.