Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Videonadzor parkirišča večstanovanjske stavbe

+ -
Datum: 24.08.2021
Številka: 07121-1/2021/1545
Kategorije: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Video in avdio nadzor

Informacijskemu pooblaščencu (v nadaljevanju IP) ste dne 18. 8. 2021 poslali zaprosilo za mnenje glede videonadzora parkirišča. Kot navajate, gre za večstanovanjski objekt, ki pa ni v vaši lasti, niti v lasti ostalih najemnikov stanovanj. Glede na to, da naj bi vam v preteklosti neznani storilci že večkrat poškodovali osebni avtomobil, želite na streho večstanovanjskega objekta postaviti varnostno kamero, ki bi snemala vaš osebni avtomobil, malo dovoza in malo drugega parkirišča. Dodatno pojasnjujete, da kamera ne bo snemala ob zaznavi gibanja ter da boste ustrezno poskrbeli za varovanje osebnih podatkov (geslo, redno brisanje posnetkov itd.). Zanima vas, ali je tovrsten videonadzor zakonit ter ali potrebujete kakšno potrdilo oz. soglasje lastnikov.

 

***

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi zgoraj navedenimi vprašanji.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP izven postopka inšpekcijskega nadzora ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih stališč v zvezi s posameznimi vprašanji s področja varstva osebnih podatkov in tako tudi ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora, niti se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se videonadzor izvajal, zaradi česar vas v nadaljevanju napotujemo na že izdana mnenja IP, kjer smo odgovarjali na podobno oz. isto vprašanje, kot je vaše ter vam posredujemo le nekaj splošnih pojasnil v zvezi z izvajanjem videonadzora, kot ga opisujete v svojem dopisu.

 

 

  • mnenje št. št. 07121-1/2020/370, z dne 3.2020
  • mnenje št. 07121-1/2020/1188, z dne 6.07.2020
  • mnenje št. 07121-1/2020/1510, z dne 01.09.2020
  • mnenje št. 07121-1/2020/2166, z dne 12. 2020
  • mnenje št. 07121-1/2021/216, z dne 05.02.2021

 

Iz navedenih mnenj sklepno izhaja, da je videonadzor parkirnega mesta dopustno izvajati pod pogojem, da za izvajanje takšnega videonadzora obstaja katera od pravnih podlag iz prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, npr. zakon, privolitev ali zakoniti interesi po točki (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Če bi videonadzor izvajali na pravni podlagi zakonitega interesa, bi kot izvajalec videonadzora morali najprej izkazati obstoj zakonitih interesov (npr. varovanje premoženja), zaradi katerih je potrebno izvajati videonadzor ter nadalje obrazložiti, zakaj nad temi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne svoboščine posameznikov, nad katerimi se izvaja videonadzor. Če je navedeno izkazano, je izvajanje takšnega videonadzora lahko dopustno v primeru, če so kamere postavljene in uporabljene za njihov običajen namen, tj. zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja in če se z videonadzorom nesorazmerno ne posega v posameznikovo pravico do zasebnosti. Zaradi tega mora biti videonadzor usmerjen na točno določen in omejen prostor, za nadzor katerega obstaja pravna podlaga, izvajalec videonadzora pa mora izpolniti tudi vse zahteve iz 74. člena ZVOP-1 (npr. objava obvestila o videonadzoru).

 

Če nameravate snemati površino, ki je v skupni lasti lastnikov stanovanj večstanovanjske stavbe, pa je treba videonadzor izvajati skladno z 76. členom ZVOP-1. Kot smo poudarili že v zgoraj navedenih mnenjih, je za uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi potrebna pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev. Videonadzor se lahko v večstanovanjski stavbi uvede le, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja. Izrecno je prepovedano omogočiti ali izvajati sprotno ali naknadno pregledovanje posnetkov videonadzornega sistema preko interne kabelske televizije, javne kabelske televizije, interneta ali s pomočjo drugega telekomunikacijskega sredstva, ki lahko prenaša te posnetke. Prav tako je treba zagotoviti, da se snemajo zgolj skupni prostori in da se ne bo izvajal videonadzor vhodov v posamezna stanovanja. Dodatno morate upoštevati obveznosti, ki izhajajo iz 74. člena ZVOP-1 in sicer objaviti obvestilo o izvajanju videonadzora. Kot ste primeroma navedli že sami, je treba sprejeti tudi ustrezne tehnično-organizacijske ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, skladno s 24., 25. in 32. členom Splošne uredbe ter petim odstavkom 74. člena ZVOP-1, npr. glede zavarovanja videonadzornega sistema pred dostopom nepooblaščenih oseb, dostopa do prostorov, kjer se videoposnetki hranijo, določiti je treba primeren rok hrambe itd.

 

Več informacij o videonadzoru vključno z ukrepi za zavarovanje osebnih podatkov, si lahko preberete v Smernicah IP glede izvajanja videonadzora, ki so dostopne na:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf (predvsem na straneh 18-25), nekaj  informacij o vzpostavitvi videonadzora pa najdete tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/.

 

Predlagamo vam, da upoštevate navedena napotila pri vzpostavitvi videonadzora. Sprašujete, če bi v primeru uvedbe videonadzora na opisan način storili kaznivo dejanje. Odgovorimo vam lahko zgolj na splošno, in sicer je posamezniku, ki meni, da se z dejanjem (npr. s snemanjem) posega v njegove osebnostne pravice na voljo civilnopravno varstvo pred sodišči; pod določenimi pogoji bi lahko šlo celo za kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja po 138. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17 in 23/20). Več o tem si lahko preberete v že izdanih mnenjih IP, npr. v mnenju št. 0712-1/2019/1782 z dne 30.7.2019.

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

informacijska pooblaščenka