Reakcija na cepivo in informacije javnega značaja

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da ste bili priča dogodku, ko se je oseba cepljena proti covid-19 nekaj minut po cepljenju zgrudila in se ni več pobrala. Pristojni vam nočejo posredovati želenih informacij o tem, kaj se je s tem človekom nato dogajalo, ali je bil sploh še živ, s katerim cepivom je bil cepljen in kaj je vzrok za njegovo reakcijo. Prosite nas za potrditev, da so omenjene informacije informacije javnega značaja in da je njihovo prikrivanje nezakonito.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

IP je na področju dostopa do informacij javnega značaja pritožbeni organ, zato se vnaprej ne sme opredeljevati do vprašanja, kateri podatki konkretno bi predstavljali prosto dostopne informacije javnega značaja. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB; s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ) ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Omenjeni zakon opredeljuje pojem informacije javnega značaja, v 6. členu pa določa tudi izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Najpogostejša izjema je izjema varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Drugi odstavek 6. člena še določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v določenih, z zakonom opredeljenih primerih. V konkretnem primeru je treba upoštevati tudi, da bi šlo v primeru razkritja informacij, ki jih naštevate, za obdelavo posebnih kategorij osebnih podatkov, in sicer podatkov o zdravstvenem stanju posameznika. Posebne kategorije osebnih podatkov so podvržene tudi močnejši zaščiti.

Kot rečeno, je IP na omenjenem področju pritožbeni organ, kar pomeni, da se lahko do vprašanja dostopnosti do konkretnih informacij opredeli izključno v formalnem postopku s pritožbo. Pot do Informacijskega pooblaščenca v takšnem primeru je, da vložite najprej formalno (pisno) zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, pristojni organ mora o tem odločiti v roku 20 delovnih dni, v primeru zavrnilne odločbe pa se lahko nato s pritožbo obrnete na Informacijskega pooblaščenca. Več o postopku in na splošno o pravici do dostopa do informacij javnega značaja si lahko preberete na spletni strani: https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/.

Lepo vas pozdravljamo,

                                                                                              Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

                                                                                                informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

mag. Polona Merc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov