Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Pravica do izbrisa

+ -
Datum: 06.04.2021
Številka: 07121-1/2021/649
Kategorije: Pravica do pozabe, Svetovni splet, Mediji

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da ste bili pred leti obsojeni na pogojno kazen. Po določilih Zakona o kazenskem postopku vam je sodba potekla, bila izbrisana, zato ste po trenutno veljavnem stanju brez kazenske evidence. Zanima vas, ali ste upravičeni zahtevati izbris člankov z vašim imenom glede omenjenih dogodkov od medijev in od Google-a.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07; v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in naslednji; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da se skladno s členom 2(1) Splošne uredbe določbe Splošne uredbe uporabljajo le za obdelavo osebnih podatkov, ki se v celoti ali delno izvaja z avtomatiziranimi sredstvi, in za obdelavo osebnih podatkov, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, ki se ne izvaja z avtomatiziranimi sredstvi. Z drugimi besedami, določbe Splošne uredbe se ne uporabljajo in IP nima pristojnosti, v kolikor ne gre za podatke v smislu člena 2(1).

 

Zgolj v primeru, ko konkretna obdelava dejansko pomeni obdelavo osebnih podatkov v smislu člena 2(1) Splošne uredbe, zagotavlja Splošna uredba posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravice iz Poglavja III Splošne uredbe (členi 12 do 22).

 

Splošna uredba v členu 17 določa pravico do izbrisa (»pravico do pozabe«). Na tej podlagi ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, v taksativno naštetih primerih pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, upravljavec pa ima obveznost osebne podatke brez nepotrebnega odlašanja izbrisati. Razlikovati je potrebno med zahtevo za izbris objave s strani medijev in zahtevo za izbris ene ali več povezav na spletne strani s seznama zadetkov, ki se prikažejo ob iskanju, opravljenem na podlagi imena posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. V slednjem primeru ostane zadevni članek še vedno na voljo in dostopen javnosti, čeprav ni več viden v zadetkih iskanja, ki temeljijo na poizvedbah, ki praviloma vključujejo ime posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Tudi v kolikor bi se v vašem primeru izkazalo, da bi imeli pravico doseči, da upravljavec izbriše vaše osebne podatke, je potrebno opozoriti, da pravica do izbrisa ni neomejena. Splošna uredba v členu 17(3) namreč določa izjeme, v primeru obstoja katerih se določbe pravice do izbrisa ne uporabljajo. Pri presoji utemeljenosti posameznikove zahteve za izbris objave s strani medijev bi bilo potrebno upoštevati predvsem tudi določbo a) točke tretjega odstavka člena 17 Splošne uredbe, ki izključuje pravico do izbrisa, če je obdelava potrebna za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja. Navedeno z drugimi besedami pomeni, da posameznik ni upravičen do izbrisa osebnih podatkov, kadar je obdelava potrebna za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja. Ne gre namreč spregledati dejstva, da sam Zakon o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 in naslednji; v nadaljevanju ZMed) v 6. členu določa, da dejavnost medijev temelji na svobodi izražanja.

 

Način uresničevanja pravic, ki jim ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ureja člen 12 Splošne uredbe. Posameznik mora zahtevo povezano s pravicami najprej nasloviti na upravljavca. Upravljavec mora nato informacije o ukrepih, sprejetih na zahtevo v skladu s členi 15 do 22, posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, zagotovi brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru v enem mesecu po prejemu zahteve. Ta rok se lahko po potrebi podaljša za največ dva dodatna meseca ob upoštevanju kompleksnosti in števila zahtev. Upravljavec obvesti posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o vsakem takem podaljšanju v enem mesecu po prejemu zahteve skupaj z razlogi za zamudo (člen 12(3) Splošne uredbe). Če upravljavec ne ukrepa na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, upravljavec takega posameznika brez odlašanja, najpozneje pa v enem mesecu po prejemu zahteve, obvesti o razlogih za neukrepanje ter o možnosti vložitve pritožbe pri nadzornem organu in možnosti uveljavljanja pravnih sredstev (člen 12(4) Splošne uredbe).

 

Splošna uredba ne vsebuje določb glede vsebine pritožbe in roka za pritožbo, zato se za ta vprašanja uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 in naslednji; v nadaljevanju ZUP). Pritožba kot vloga posebne vrste mora tako, poleg sestavin, ki jih za pritožbo določa 238. člen ZUP, vsebovati tudi sestavine, katere mora vsebovati vsaka vloga (na primer členi od 63 do 67 ZUP). Skladno z 235. členom ZUP se pritožba vloži v 15 dneh od dneva vročitve odločbe.

 

Pri navajanju, da vam je po Zakonu o kazenskem postopku sodba potekla in bila izbrisana, ni povsem jasno, kaj ste imeli v mislih, najverjetneje pa gre za institut zakonske rehabilitacije in izbrisa sobe, ki ga določa Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 50/12 in naslednji; v nadaljevanju KZ-1) v 82. členu. Z zakonsko rehabilitacijo se izbriše obsodba iz kazenske evidence in prenehajo vse njene pravne posledice, obsojenec pa velja za neobsojenega, vendar je potrebno na tem mestu izpostaviti, da ne objave v medijih ne zadetki, ki se v spletnem iskalniku pokažejo po iskanju, opravljenem na podlagi vašega imena, niso pravna posledica obsodbe po KZ-1. Pravne posledice obsodbe, ki jih KZ-1 taksativno določa v 79. členu, se delijo v dve skupini, pravne posledice, ki se nanašajo na prenehanje ali izgubo posameznih pravic ter pravne posledice, ki so v prepovedi pridobitve posameznih pravic. Ker v vašem primeru torej ne gre za pravne posledice obsodbe, določbe KZ-1 o zakonski rehabilitaciji in izbrisu sodbe niso relevantne.

 

Na koncu IP dodaja, da je pristojen le za tisti (ožji) del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ki ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I in naslednji; v nadaljevanju Ustava RS). Čeprav bi se v konkretnem primeru izkazalo, da niste upravičeni do izbrisa na podlagi člena 17 Splošne uredbe, to ne bi pomenilo, da nimate pravice do morebitnega drugega pravnega varstva, v kolikor bi šlo v konkretnem primeru za poseg v pravico zasebnosti in osebnostnih pravic iz 35. člena Ustave RS. Nasprotno, pravni red daje posamezniku vrsto zahtevkov, s katerimi lahko varuje svojo osebnostno pravico na lastni podobi. Še enkrat je treba poudariti, da IP v zvezi z zahtevki posameznikov, ki temeljijo na 35. členu Ustave RS, nima stvarne pristojnosti, pač pa so v teh primerih stvarno pristojna sodišča. V skladu s 134. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 in naslednji; v nadaljevanju OZ) ima vsak pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Sodišče oziroma drug pristojni organ lahko na podlagi takšne zahteve odredi, da kršitelj preneha z dejanjem, ker bo sicer moral plačati prizadetemu določen denarni znesek, odmerjen skupaj ali od časovne enote. Kadar je posamezniku z objavo podatkov povzročena nepremoženjska škoda, pa lahko posameznik skladno z določbo 179. člena OZ zahteva tudi denarno odškodnino.

 

Lep pozdrav,

 

                                                                                   Mojca Prelesnik,

                                                                                   informacijska pooblaščenka

 

Žiga Veber,

državni nadzornik

za varstvo osebnih podatkov