Odvetniki in pridobivanje EMŠO za vložitev tožbe

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da je bila zoper vas vložena tožba, ki se je sicer končala s poravnavo. V tožbi pa vas je zmotilo, da je bila na naslovni strani tožbe poleg vašega imena, priimka in naslova navedena tudi enotna matična številka občana (EMŠO), ki pa v sami sodni poravnavi, ki je bila sklenjena na sodišču, ni bila navedena. Zanima vas, ali je imel pooblaščenec oziroma odvetnik nasprotne strani podlago za to, da je pridobil mojo EMŠO pred samo vložitvijo tožbe.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

IP glede pridobivanja osebnih podatkov s strani odvetnika uvodoma splošno pojasnjuje, da določba 10. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZOdv) v prvem odstavku določa subjekte, ki so ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov, dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno posredovati odvetniku podatke, ki jih ta potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika. Gre za državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilce javnih pooblastil. Odvetnik v skladu z drugim odstavkom istega člena nima te pravice, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom. IP ob tem dodaja, da mora odvetnik v zahtevi za posredovanje podatkov jasno opredeliti posamično zadevo, v zvezi s katero pridobiva osebne podatke, pri čemer je »posamično zadevo« treba razumeti kot konkretno pravno razmerje, v katerem je odvetnikova stranka in v zvezi s katerim je odvetnik pooblaščen stranki nuditi določeno storitev.

Konkretne upravičenosti pridobivanja vaše EMŠO s strani odvetnika nasprotne stranke ne moremo komentirati, saj namen neobveznega (svetovalnega) mnenja ni preverjanje zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov; takšna zakonitost se preverja v inšpekcijskem postopku. Iz vašega dopisa ni razvidno, od koga naj bi odvetnik vaš EMŠO pridobil, verjetno vam ta podatek tudi ni znan. Zgoraj navedena pravna podlaga iz 10. člena ZOdv pa, kot že navedeno, odvetniku načeloma daje upravičenje za pridobivanje osebnih podatkov, ki jih ta potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi od državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil.

V vašem primeru sta bistveni tudi določbi 180. ter 180.a člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – UPB, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZPP), ki določata obvezno vsebino tožbe; med drugim je v tožbi obvezno treba navesti identifikacijske podatke stranke, ki zajemajo (v primeru fizične osebe):

1. osebno ime in naslov prebivališča ter
2. EMŠO, če je stranka vpisana v centralni register prebivalstva; davčna številka, če je stranka, ki ni vpisana v centralni register prebivalstva, vpisana v davčni register; rojstni datum, če stranka ni vpisana ne v centralni register prebivalstva ne v davčni register.

Iz vsega navedenega torej izhaja, da v tožbi treba navesti podatek o EMŠO ter da imajo odvetniki skladno z 10. členom ZOdv določena upravičenja za pridobivanje osebnih podatkov. Ali je bilo konkretno pridobivanje skladno z zakonodajo pa v mnenju IP ne more presojati.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

                                                                                                informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

mag. Polona Merc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov