Objava osebnih podatkov v medijih

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da je bil v časopisu in na spletu objavljen članek glede trpinčenja na delovnem mestu s strani zaposlenega v vaši družbi. Kljub temu, da zaposleni ni dovolil objave svojega imena in priimka, so bili njegovi osebni podatki objavljeni. Menite, da gre za poseg v osebnostne pravice posameznika.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

IP uvodoma opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS). Objava imena in priimka posameznika v medijih pa ne pomeni nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov. V teh primerih gre lahko za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva.

Glede medijskih objav IP na splošno pojasnjuje, da mediji pri svojem delu uresničujejo svobodo izražanja, ki je zagotovljena v 39. členu Ustave RS, njihovo delo pa je skladno z Zakonom o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) tudi v javnem interesu. Pri ugotavljanju zakonitosti objav osebnih podatkov v medijskih člankih je treba v konkretnih primerih zato tehtati zlasti med pričakovano zasebnostjo posameznikov na eni strani in uresničevanjem svobode izražanja na drugi strani. Nobena od teh ustavnih pravic namreč ni absolutna. Pravico do zasebnosti in pravico do varstva osebnih podatkov je treba razumeti tudi v kontekstu njunega razmerja do pravice do svobode izražanja in torej v vsakem konkretnem presojati, ali je prišlo do neupravičenega posega v zasebnost.

Za zakonito obdelavo (objavo) osebnih podatkov je treba imeti ustrezno pravno podlago. Te so določene v členu 6(1) Splošne uredbe. V primeru objave osebnih podatkov s strani medijev bi bila lahko ustrezna pravna podlaga privolitev posameznika ali na primer zakoniti interesi, ki prevladajo nad interesi posameznika. Izbira ustrezne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč konkretne okoliščine in namen obdelave, pa je obveznost upravljavca.

Ena od pravic, ki jih ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, na podlagi Splošne uredbe, je tudi v členu 17 urejena pravica do izbrisa. Na tej podlagi ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, upravljavec pa ima obveznost osebne podatke brez nepotrebnega odlašanja izbrisati. Vendar je ta pravica omejena na taksativno naštete primere, Splošna uredba pa v členu 17(3) določa tudi izjeme. Pri presoji utemeljenosti posameznikove zahteve za izbris objave s strani medijev je treba upoštevati predvsem točko (a) navedenega člena, ki izključuje pravico do izbrisa, če je obdelava potrebna za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja.

Kot je bilo že uvodoma izpostavljeno, je IP pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov. Čeprav bi se v konkretnem primeru izkazalo, da posameznik ni upravičen do izbrisa njegovih osebnih podatkov na podlagi člena 17 Splošne uredbe, pa to ne pomeni, da posameznik nima pravice do morebitnega drugega pravnega varstva. Nasprotno, pravni red daje posamezniku vrsto zahtevkov, s katerimi lahko varuje svojo osebnostno pravico na lastni podobi, vendar pa IP glede zahtevkov posameznikov, ki temeljijo na 35. členu Ustave RS, nima stvarne pristojnosti, pač pa so v teh primerih stvarno pristojna sodišča. Več o možnostih posameznika glede postopanja zaradi kršitve pravice do zasebnosti si lahko preberete na primer v mnenju št. 0712-1/2019/2062 z dne 10. 9. 2019.

S pomočjo iskalnika na spletni strani IP www.ip-rs.si/vop lahko z vpisom ključnih besed oziroma izborom ustrezne kategorije (npr. mediji) dostopate tudi do drugih že izdanih mnenj IP, ki so za vas relevantna.

Več o varstvu osebnih podatkov v medijih pa si lahko preberete tudi v smernicah IP »Varstvo osebnih podatkov in mediji«, ki so dostopne na povezavi: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/OP_in_mediji.pdf.

Lep pozdrav,

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                               

                                                                                               informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                              

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov