Izvajanje samotestiranja na delovnem mestu

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš elektronski dopis, v katerem nas prosite za pojasnila glede izvajanja samotestiranja na delovnem mestu. Zanima vas:

• ali je delodajalec dolžan oz. sme gledati in nadzirati zaposlenega med samotestiranjem;
• ali ima delodajalec pravico pogledati ali zahtevati testno ploščico z rezultatom testa;
• ali sme delodajalec na testne ploščice napisati ime zaposlene osebe in kar sam nakapljati tekočino iz epruvetke zaposlenega, ki se je samotestiral in si ogledati rezultat testa;
• ali sme delodajalec fotografirati testne ploščice na katerih so zapisana imena testiranih oseb in rezultat testa ter fotografijo posredovati po e-pošti  drugim osebam;
• ali ima zaposleni pravico, da se samotestira sam, brez prisotnosti delodajalca;
• ali je pogoj PCT za delo izpolnjen, ko delavec delodajalcu posreduje izpolnjen evidenčni list.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Glede na številne vsakodnevne spremembe predpisov v zvezi z ukrepi za zamejevanje širjenja virusa COVID-19 pa IP še opozarja, da je mnenje pripravljeno glede na predpise, ki so veljali v času priprave mnenja. Vsak zavezanec pa je dolžan sproti preverjati konkretne obveznosti, ki veljajo zanj.

Uvodoma IP pojasnjuje, da sme v skladu z načelom zakonitosti ravnati samo v okviru svojih pooblastil, za katera ima neposredno podlago v 2. členu ZInfP, na podlagi katerega je pristojen za:

– odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov;

– inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi;

– odločanje o pritožbi posameznika, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z zahtevanimi podatki, do izpisov, seznamov, vpogledov, potrdil, informacij, pojasnil, prepisovanja ali kopiranja po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

IP nadalje pojasnuje, da je glede vprašanj v povezavi z varstvom osebnih podatkov v zvezi s preverjanjem pogoja PCT že izdelal kratke smernice za upravljavce in za posameznike, ki so dostopne na spletni strani: https://www.ip-rs.si/novice/smernice-o-preverjanju-pct-pogojev. Tudi sicer je IP na to temo napisal že več neobvezujočih mnenj, ki so dostopna prek našega iskalnika mnenj: https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/?id=270&asId=as0&search (v iskalno polje lahko vpišete geslo kot npr. »PCT«).

Primeroma vas IP še napotuje na izpostavljena mnenja, ki odgovarjajo na nekatera vaša vprašanja in sicer:

• Mnenje IP glede navzočnosti delodajalca pri samotestiranju, št. 07121-1/2021/2561, z dne 22. 12. 2021: https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/navzo%C4%8Dnost-delodajalca-pri-samotestiranju-1641285926
• Mnenje IP glede preverjanja PCT pogoja s strani delodajalca, št. 07121-1/2021/1974, z dne 4. 10. 2021: https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/preverjanje-pct-pogoja-s-strani-delodajalca-1634110977

IP v povezavi z izpostavljenimi smernicami in mnenji pojasnuje, da vpogledovanje delodajalca v rezultat samotestiranja, ki se pojavi na testni napravi, ne sodi v področje Splošne uredbe, saj ne gre za obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja z avtomatiziranimi sredstvi, oziroma za obdelavo osebnih podatkov, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, kot to določa 2. člen Splošne uredbe. IP pa za presojo drugih elementov, ki so temu pridruženi (kot so morebitna diskriminacija, poseg v zasebnost in dostojanstvo ipd.) ni pristojen.

Pri tem pa poudarjamo, da v primeru, da bi šlo za obdelavo osebnih podatkov, kot jo določa Splošna uredba (npr. ustvarjanje seznamov, hramba dokazil, fotografiranje testnih ploščic, posredovanje rezultatov ipd.), mora delodajalec za tovrstno obdelavo imeti ustrezno in zakonito pravno podlago ter strogo slediti načelu najmanjšega obsega podatkov – po določbi 5(1)(c) Splošne uredbe morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo.

Sklepno IP podarja, da se njegova pristojnost navezuje le na obdelavo osebnih podatkov glede česar ne more in ne sme presojati, ali je organizacija posameznega delodajalca v zvezi s preverjanjem PCT pogojev pri delavcih ustrezna, kajti to je naloga pristojnih inšpekcij (praviloma Zdravstvenega inšpektorata RS). Predlagamo vam, da se v povezavi z vašimi vprašanji glede načina preverjanja pogojev samotestiranja ter njihove ustreznosti v povezavi z veljavnimi odloki, obrnete tudi na resorno ministrstvo (Ministrstvo za zdravje), ki je v konkretnem primeru pristojno za interpretacijo zadevnih odlokov.

Lepo vas pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka