Dostop do dokumentov in razkritje dokumentov v zvezi z obravnavo pred častnim razsodiščem

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 6. 4. 2021 prejeli vaša vprašanja v zvezi z dostopanjem in razkrivanjem določenih podatkov v zvezi z vašim postopkom na častnem razsodišču ....................... zveza društev................. Ta je izdal sklep v vašo prid v zvezi s spornim ravnanjem enega od profesorjev na določenem ..............., kjer študirate psihodinamsko psihoterapijo. Prijavo ste kot prizadeta oseba podali sami, tekom obravnave pa so z vami stopile v kontakt tudi druge žrtve zlorabe iz drugih ustanov. Zanima vas:

1. Ali bi vam ............. kot društvo in kot članica krovne zveze moralo predati Pravilnik delovanja častnega razsodišča ................?
2. Ali lahko sklep častnega razsodišča ................. iz vašega primera predate drugi organizaciji podobnega tipa, kjer je obravnavana ista oseba za podobne obtožbe, ker gre za zaščito žrtev (najprej bi predali sklep študentskemu svetu fakultete .................., ki bi sprožil nadaljnje postopke v zvezi z drugimi žrtvami)?
3. Ali imate pravico zahtevati vpogled v obrambo obtožene stranke v sklopu obravnave vašega primera na .................... glede na to, da je obtožena stranka dobila vpogled v vašo obtožbo?

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Pri tem se omejujemo le na področje iz naše pristojnosti, saj gre sicer za širšo problematiko.

1. Z vidika Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) bi bila ....... dolžna vsakemu posamezniku na njegovo zahtevo posredovati kopijo temeljnega internega akta, vendar le, če je ........ tudi nosilka javnih pooblastil in če bi bili izpolnjeni drugi pogoji iz ZDIJZ (npr. da gre za dokument s področja podeljenega javnega pooblastila, da niso podane zakonske izjeme od prostega dostopa itd.).

Na tem področju IP nastopa kot pritožbeni organ, kar pomeni, da lahko zoper zavrnitev zahteve ali zoper molk ........... (zamuda roka za odgovor) pri IP vložite pritožbo. Izven pritožbenega postopka se IP ne sme vnaprej opredeljevati do javnosti konkretnih dokumentov.

Do morebitnih drugih podlag za pridobitev obravnavanega dokumenta se IP ni pristojen opredeljevati.

2. IP-ju ni znana izrecna in neposredna pravna podlaga za to, da bi lahko študentskemu svetu ali drugemu organu fakultete razkrili tisti dela dokumenta - sklepa, ki se nanaša na profesorja, pač pa lahko komurkoli razkrijete tisti del sklepa, ki vsebuje le vaše osebne podatke.

Svoje lastno védenje o dogodkih lahko v skladu s svobodo izražanja in ob upoštevanju zakonskih omejitev (npr. gl. kazniva dejanja zoper čast in dobro ime v KZ-1) sporočate drugim osebam.

3. Aktivni udeleženec internega formalnega postopka pri ......... je upravičen do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, ki se nahajajo na dokumentih iz postopka, če so za to izpolnjeni pogoji iz 15. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki). Iz dosedanje pritožbene prakse izhaja, da je posameznik lahko načeloma in pogojno upravičen tudi do izjav druge osebe o njemu, če se te izjave neposredno in objektivno nanašajo nanjo.

Na tem področju IP nastopa kot pritožbeni organ. Glede pritožbenega odločanja in omejitev pri vnaprejšnjem opredeljevanju do seznanitve velja enako kot v 1. točki.

Do morebitnih drugih podlag za pridobitev obravnavanih dokumentov se IP ni pristojen opredeljevati.

O b r a z l o ž i t e v:

1. V zvezi z dostopom do informacij javnega značaja so na naši spletni strani na voljo nekatera pojasnila ter pritožbena praksa. Prav tako lahko pod zavihkom »obrazci« - »informacije javnega značaja« najdete obrazec zahteve in obrazec pritožbe, če se boste odločili vložiti formalno zahtevo pri ..........

Na podlagi objav na spletni strani načeloma ni videti, da bi bila .............. nosilka javnih pooblastil. Čeprav gre za društvo, ki deluje v javnem interesu, to še ne pomeni nujno, da je to društvo tudi nosilec javnih pooblastil. Kot rečeno, to dejstvo lahko IP ugotavlja le v uradnem pritožbenem postopku.

Ni izključeno, da se lahko člani ............. (torej ne splošna javnost) seznanijo z internimi društvenimi akti na kakšni drugi pravni podlagi, vendar to žal ne spada v pristojnost IP.  

2. Za razkritje končnega dokumenta, ki ga je izdalo častno razsodišče drugi podobni organizaciji (društvu ali fakulteti) bi morala biti v zakonodaji na voljo pravna podlaga:

• za to, da druga organizacija lahko pridobi vsebino tega dokumenta od vas ali
• za to, da lahko vi vsebino tega dokumenta razkrijete drugi organizaciji.

Splošne podlage so določene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Predmetni dokument namreč vsebuje tudi ali zlasti osebne podatke odgovorne osebe (npr. opis njenih ravnanj, lastnosti in razmerij, posledice ravnanj, identifikacijski podatki, statusni podatki) in morda celo osebne podatke tretjih oseb. Taka pravna podlaga za pridobitev (z vidika organizacije, ki želi prejeti dokument) ali za razkritje (z vašega vidika) nam ni poznana niti v Splošni uredbi o varstvu podatkov ali v ZVOP-1 niti v zakonu, ki ureja društva, zakonu, ki ureja visoko šolstvo ali v podobni zakonodaji. V konkretnem primeru je pomembno dejstvo, da pri delovanju organizacije, ki bi želela prejeti vaš sklep, ne gre za zakonsko urejene uradne postopke, organizacija pa ni državni organ in verjetno tudi ne nosilec javnih pooblastil glede tovrstnih postopkov.

Če se posamezni deli dokumenta neposredno in objektivno nanašajo le na vas (npr. identiteta žrtve, splošni podatki o postopku, posledice za žrtev), za razkritje teh delov dokumenta ne potrebujete posebne pravne podlage.

Svoje lastno védenje o dogodkih lahko v skladu s svobodo izražanja (39. člen Ustave RS) in ob upoštevanju zakonskih omejitev (npr. gl. kazniva dejanja zoper čast in dobro ime v KZ-1) sporočate drugim osebam. Sem spada tudi ustno razkritje informacij v raznih formalnih postopkih. Če bi na primer informacije o spornih ravnanjih in o postopku, ki je potekal ......... (torej ne gre za predložitev samega sklepa) razkrili v internem postopku pri fakulteti (npr. disciplinski postopek, postoprek pred razsodiščem ali podobnim organom) v vlogi vabljene »priče« in v skladu s postopkovnimi pravili, tako razkritje ne bi bilo sporno z vidika varstva osebnih podatkov.

3. Pri ........ lahko vložite tudi zahtevo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki po 15. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. V zvezi s to pravico so na naši spletni strani na voljo nekatera pojasnila. Prav tako lahko pod zavihkom »obrazci« - »varstvo osebnih podatkov« najdete obrazec zahteve in obrazec pritožbe, če se boste odločili vložiti formalno zahtevo pri .............. Toda na tej podlagi boste verjetno lahko prejeli le posamezne dele želenega dokumenta iz postopka, torej tiste, ki se nanašajo le na vas.

Ni izključeno, da se lahko kot stranka postopka seznanite z dokumenti iz postopka na kakšni drugi pravni podlagi, vendar to žal ne spada v pristojnost IP. 

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil:

mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka