Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Dopustnost posredovanja OP s strani upravnika

+ -
Datum: 22.11.2021
Številka: 07121-1/2021/2324
Kategorije: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede dopustnosti posredovanja osebnih podatkov s strani upravnika večstanovanjske stavbe.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, 177/20, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP kot nadzorni organ na področju varstva osebnih podatkov v okviru mnenja tako ne more presojati skladnosti konkretnega ravnanja upravnika iz vašega zaprosila za mnenje s pravili varstva osebnih podatkov, ampak v nadaljevanju podaja splošna pooblastila.

IP splošno pojasnjuje, da je za zakonito obdelavo osebnih podatkov treba imeti ustrezno pravno podlago. Splošna uredba o varstvu podatkov določa pravne podlage v prvem odstavku 6. člena, kjer določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

 

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«.

Ob tem je treba upoštevati, da se zadnja točka (f) ne more uporabljati za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

 

Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora torej obstajati pravna podlaga. Splošno velja, da lahko upravnik osebne podatke posreduje le, če razpolaga z ustrezno pravno podlago. V primeru obdelave osebnih podatkov s strani upravnikov je treba upoštevati tudi določbe Stanovanjskega zakona (SZ-1; Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 –ZEN, 45/08 –ZVEtL, 57/08, 62/10 –ZUPJS, 56/11–odl. US, 87/11, 40/12 –ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 - ZFRO, 90/21), Stvarnopravnega zakonika (SPZ; Uradni list RS, št. 87/02, 91/13, 23/20) in Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 60/09, 87/11, 85/13). SZ-1 tako v tretjem odstavku 50. člena  določa, da je upravnik na podlagi tega zakona pooblaščen za obdelavo osebnih podatkov, ki jih je dolžan zbirati, voditi in posredovati pristojnim organom v skladu s tem zakonom. Nadalje SZ-1 v prvem odstavku 53. člena določa, da se razmerja med etažnimi lastniki in upravnikom uredijo s pogodbo o opravljanju upravniških storitev, ki lahko, poleg pooblastil iz 50. člena tega zakona, določi za upravnika še druge pravice in obveznosti. Upravnik lahko posreduje osebne podatke etažnih lastnikov le takrat, kadar je to potrebno za namen izpolnjevanja pogodbe o upravljanju večstanovanjske stavbe, ki so jo etažni lastniki sklenili z upravnikom oziroma za izvrševanje pooblastil, ki jih ima upravnik po 50. členu SZ-1.

Glede posredovanja osebnih podatkov nadzornemu odboru IP pojasnjuje, da je glede na 39. člen SZ-1 temeljna funkcija nadzornega odbora nadzor nad delom upravnika ter sodelovanje z upravnikom pri zadevah upravljanja, zaradi česar IP meni, da se lahko nadzorni odbor seznani s pritožbo in podatkom o tem, kateri etažni lastnik je podal pritožbo, saj je to potrebno in primerno za namen izvajanja nalog nadzornega odbora, torej za nadzor nad delom upravnika ter za namen dajanja pobud upravniku.

Glede posredovanja osebnih podatkov tretjim osebam IP pojasnjuje, da je upravnik skladno z določbo drugega odstavka 48. člena SZ-1 pooblaščenec etažnih lastnikov, ki jih zastopa v poslih, ki se nanašajo na upravljanje večstanovanjske stavbe, in skrbi, da se izvršujejo pravice in obveznosti iz sklenjenih poslov s tretjimi osebami.  Pri sklepanju pravnih poslov s tretjimi osebami nastopa upravnik v imenu in za račun etažnih lastnikov (68. člen SZ-1), razen če SZ-1 ali pogodba o upravljanju upravniških storitev ne določata drugače. Če ima torej upravnik s konkretnim podjetjem v imenu in za račun etažnih lastnikov sklenjeno pogodbo za opravljanje določenih storitev, je glede na določbe SZ-1 dobavitelju storitev dolžan posredovati tiste podatke etažnih lastnikov, ki so potrebni za izvajanje storitev in za nadzor nad izvajanjem storitev po pogodbi.

IP pojasnjuje, da je treba od primera do primera presojati, ali ima upravnik katero izmed zgoraj navedenih pravnih podlag in katere osebne podatke potrebuje za opravljanje posameznih nalog oziroma izvrševanje svojih pooblastil, ki pa so v omenjenih predpisih precej natančno določena. Izbor ustrezne pravne podlage za posamezno obdelavo je obveznost upravljavca (v konkretnem primeru torej upravnika), ki mora pri tem upoštevati konkretne okoliščine in namene obdelave. 

IP ob tem dodaja, da je v zvezi z vprašanji upravljanja večstanovanjskih stavb pripravil tudi Smernice za upravnike večstanovanjskih stavb, ki so objavljene na spletni strani IP:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_za_upravnike_vecstanovanjskih_stavb.pdf

IP sklepno ponavlja, da v okviru mnenja ne more presojati ustreznosti ravnanja posameznih zavezancev, ampak to lahko presoja le v okviru konkretnega inšpekcijskega oziroma drugega upravnega postopka, ko so znane vse konkretne okoliščine posameznega primera. V kolikor menite, da so vam bile v konkretnem primeru kršene vaše pravice v zvezi z varstvom osebnih podatkov, lahko pri IP vložite prijavo po elektronski pošti na naslov gp.ip@ip-rs.si, oz. po navadni pošti na naslov: Informacijski pooblaščenec, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana. To lahko storite tudi preko obrazca, ki je dostopen na spletni strani IP:

https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/vlozitev-prijave

 

S spoštovanjem.

 

 

Pripravil:

Matej Sironič,                                                   

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka