Posredovanje informacij o postopkih medijem
+ -Številka: 07120-1/2020/644
Kategorije: Mediji, Pridobivanje OP iz zbirk, Uradni postopki
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše vprašanje glede posredovanja odgovora novinarju po določbah Zakona o medijih (konkretno 5. odstavka 45. člena ZMed) v povezavi z določbami o obveščanju javnosti po določbah 18. člena ZIntPK o osebnih podatkih obravnavanih oseb (funkcionarji, javni uslužbenci, uradne osebe itd.) oziroma njihovih ravnanjih, glede katerih obstaja sum kršitve ZIntPK v primeru, ko postopek še ni zaključen. Sprašujete konkretno, ali lahko v fazi, ko postopek pred komisijo še ni zaključen, novinarju posredujete odgovor z navedbo osebnih podatkov o tem, kdo je obravnavana oseba (funkcionarji, javni uslužbenec, uradna oseba itd.), katero funkcijo opravlja oziroma katero delovno mesto zaseda, kaj so njegove naloge ipd. ter o vrsti postopka, ki ga vodite, brez navedbe dejanskega stanja. Sprašujete še, ali tak način obveščanja javnosti lahko pomeni kršitev določb predpisov s področja varstva osebnih podatkov oziroma kakšen bi bil lahko nabor osebnih podatkov o obravnavanih osebah, ki jih lahko razkrijete novinarju na podlagi zgoraj navedenih predpisov, ter kakšno vlogo ima pri tem javni interes.
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov oz. Uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo pojasnila IP.
Uvodoma pojasnjujemo, da vsekakor mora obstajati ustrezna pravna podlaga za vsako razkrivanje osebnih podatkov določljivih ali določenih posameznikov s strani KPK javnosti. Takšna pravna podlaga je lahko tako Zakon o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 – odl. US in 67/19 – odl. US, v nadaljevanju: ZMed), kot tudi Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18, v nadaljevanju: ZDIJZ), če bi šlo za informacije, ki na podlagi področnih predpisov ali testa interesa javnosti, predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja. O tem kateri konkretni podatki predstavljajo javne podatke ali prosto dostopne informacije javnega značaja, pa je treba odločati v vsakem primeru posebej in upoštevajoč vse okoliščine. Vsak osebni podatek namreč nima nujno hkrati statusa varovanega osebnega podatka, kar pomeni, da ga je mogoče razkriti, če so za to izpolnjeni pogoji. IP v mnenju take presoje ne sme in ne more izvesti, saj je za področje dostopa do informacij javnega značaja drugostopenjski organ. Zato vam ne moremo vnaprej in abstraktno za vse morebitne bodoče primere dati navodila, o tem, katere konkretne osebne podatke lahko in/ali morate posredovati novinarjem ali javno objaviti.
V tem kontekstu je 18. člena ZIntPK zakonska določba, ki določa, o čem mora KPK obveščati javnost. Predpis tudi določa, katere dokumente in/ali podatke in na kakšen način (poleg tistih, ki jih določa ZDIJZ) KPK objavlja na svojih spletnih straneh. Ne gre pa za določbo, ki bi izničila sistemski predpis glede posredovanja informacij javnega značaja prosilcem ali njihove proaktivne javne objave (torej ZDIJZ) ali glede posredovanja informacij novinarjem (torej ZMed). Gre za predpis, ki ureja obveznosti KPK glede obveščanja javnosti in navaja, da KPK namenja posebno pozornost rednemu, celovitemu in objektivnemu obveščanju splošne in strokovne javnosti o svojem delu, pri čemer ob interesu javnosti upošteva tudi varovanje integritete organa, interese postopkov pred komisijo in pred drugimi pristojnimi organi, zaščito prijaviteljev ter dostojanstvo in pravice oseb v postopkih komisije. Prav tako predpis določa nekatere pravne podlage za obdelavo varovanih osebnih podatkov in njihovo javno objavo. V tem smislu je treba predpis brati v povezavi s 6. členom ZDIJZ in sistemskimi predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Nikakor pa ZIntPK ne odpravlja obveznosti KPK, da o posamezni zahtevi novinarja ali drugega prosilca v celoti odloči na podlagi ZDIJZ oz. ZMed, torej tudi glede izvajanje testa interesa javnosti po drugem in tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ v zvezi s 45. členom ZMed.
IP vse svoje drugostopenjske odločbe v zadevah dostopa do informacij javnega značaja objavlja na spletu. Glede na to, da smo v nekaterih podobnih primerih, kot so primeri, ki jih navajate, že odločali, vas tako lahko le napotimo na navedene odločbe, iz katerih boste lahko razbrali, kaj vse so nekateri vidiki, ki jih morate pri svojem odločanju po ZDIJZ in ZMed upoštevati. Obenem pa opozarjamo, da je v vsakem primeru treba vedno upoštevati vse konkretne okoliščine.
V nadaljevanju posredujemo primere nekaterih odločb IP, s katerimi ste nedvomno seznanjeni, saj gre za primere, ko je IP kot drugostopenjski organ odločal o zahtevah prosilcev za dostop do dokumentov KPK.
Tako je IP glede dostopa do dokumentov v zvezi s kršitvijo zakonskih obveznosti poročanja o svojem premoženjskem stanju dvakrat odločil v zadevi št. 090-120/2017:
- prvič: https://www.ip-rs.si/ijz/prosilec-komisija-za-preprecevanje-korupcije-3268/?tx_jzdecisions_pi1%5Bsearch%5D=1&tx_jzdecisions_pi1%5Bsword%5D=Komisija%20za%20prepre%C4%8Devanje%20korupcije;
- in drugič po sodbi Upravnega sodišča: https://www.ip-rs.si/ijz/prosilec-komisija-za-preprecevanje-korupcije-4129/?tx_jzdecisions_pi1%5Bsearch%5D=1&tx_jzdecisions_pi1%5Bsword%5D=Komisija%20za%20prepre%C4%8Devanje%20korupcije.
V zadevi št. 090-69/2019 je IP odločal o dostopu do dokumentov v zvezi z domnevno nezakonitim plačilom odškodnine po prenehanju funkcije za neizkoriščen letni dopust: https://www.ip-rs.si/ijz/prosilec-komisija-za-preprecevanje-korupcije-3855/?tx_jzdecisions_pi1%5Bsearch%5D=1&tx_jzdecisions_pi1%5Bsword%5D=Komisija%20za%20prepre%C4%8Devanje%20korupcije
V zadevi št. 090-87/2013 je IP odločal o zahtevi za posredovanje zvočnega zapisa pogovora z direktorjem družbe v zadevi suma koruptivnega ravnanja odgovornih oseb družbe pri zaposlovanju ožjih družinskih članov državnih funkcionarjev:
V zadevi št. 090-104/2013 je IP odločal o zahtevi za posredovanje kopije zvočnega posnetka razgovora z zavezancem v okviru opravljenega v postopku nadzora nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank:
V zadevi št. 090-104/2013 je IP odločal o zahtevo za posredovanje vseh kazenskih ovadb v točno določenem primeru ter vseh dopisovanj med organom in tožilstvo
Za svetovanje na področju izvajanja ZDIJZ pa je pristojno Ministrstvo za javno upravo. Zato v tem delu predlagamo, da se obrnete nanje.
Lepo vas pozdravljamo,
Pripravila:
Alenka Jerše, univ. dipl. prav.
namestnica informacijske pooblaščenke
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka