Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Snemanje pouka, ki se izvaja prek videokonference

+ -
Datum: 04.12.2020
Številka: 07120-1/2020/630
Kategorije:Pravne podlage, Razno, Snemanje sej in javnih dogodkov, Šolstvo

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem nas prosite za mnenje glede snemanja pouka, ki se izvaja prek videokonferenčnega sistema in pri katerem je prisotnih več otrok. Kot pojasnjujete, starši pogosto snemajo pouk.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.  

IP uvodoma pojasnjuje, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Ustava RS; Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami). Snemanje pouka na daljavo brez soglasja predavatelja in drugih sodelujočih otrok (oz. njihovih zakonitih zastopnikov) s strani staršev samo po sebi ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov, lahko pa gre za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave Republike Slovenije, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva.

Po mnenju IP bi v konkretnem primeru lahko šlo za poseg v zaupnost komunikacij. Zaupnost komunikacij je pomembna za varovanje pričakovane zasebnosti na področju uporabe elektronskih komunikacij, zagotavljanja svobode komuniciranja in svobode izražanja. Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15 in 40/17; v nadaljevanju: ZEKom-1) zato jasno določa, da je snemanje in shranjevanje komunikacij brez predhodne privolitve udeležencev komunikacije prepovedano tudi udeležencem komunikacije, kadar gre za komunikacije, kjer taka obdelava podatkov ni običajna in je udeleženci komunikacije zaradi njene narave ne pričakujejo in ne morejo vnaprej pričakovati (šesti odstavek 147. člena ZEKom-1). Z drugimi besedami to pomeni, da bi starši eventualno lahko snemali pouk le pod pogojem, da bi sodelujoči oz. udeleženci v komunikaciji predhodno privolili v takšno snemanje. IP pa ob tem iz previdnosti opozarja, da takšna privolitev ne pomeni tudi, da bi te posnetke lahko nadalje obdelovali – npr. objavili ali posredovali naprej. IP pa ni pristojen za nadzor nad izvajanjem določb ZEKom-1, saj to sodi v pristojnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS), zato vam svetujemo, da se v primeru dodatnih vprašanj obrnete na AKOS.

Nadalje IP meni, da lahko snemanje pouka na daljavo (v primeru da udeleženci komunikacije niso podali predhodne privolitve) predstavlja poseg v zasebnost v smislu 35. člena Ustave Republike Slovenije, ki zagotavlja nedotakljivost človekove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Posameznik, ki je prepričan, da se je z določenim dejanjem poseglo v njegove osebnostne pravice, lahko skladno z določbami 134. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 s spremembami, v nadaljevanju OZ) od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice. Eventualno bi lahko šlo v takšnem primeru tudi za storitev kaznivega dejanja, in sicer kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja (138. člen Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16 in 27/17; v nadaljevanju: KZ-1)). V vsakem primeru pa lahko tisti, ki meni, da je z ravnanjem druge osebe prišlo do občutnega posega v njegovo zasebnost in mu je zaradi tega nastala škoda, na podlagi OZ vloži odškodninsko tožbo pred pristojnim pravdnim sodiščem in zahteva povračilo škode.

IP na koncu tudi izpostavlja, da bi lahko snemanje pouka brez ustreznega soglasja odprlo tudi vprašanja s področja avtorskega prava, kar pa ni v pristojnosti IP, zato se ne bo podrobneje spuščal v to problematiko.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

 informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                    

Neja Domnik, mag. prav.,

asistentka svetovalca pri IP