Notranje razkritje podatka o okužbi delavca
+ -Številka: 07121-1/2020/1924
Kategorije: Delovna razmerja, Pravne podlage, Zdravstveni osebni podatki
Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 22. 10. 2020 prejeli vaše vprašanje o tem, ali je dopustno, da vodstvo delodajalca, vsem zaposlenim po e-pošti sporoči, da je točno določen delavec COVID-19 pozitiven, in da je drug določen delavec, ki je bil z njim v stiku, preventivno doma.
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.
Delodajalec brez zakonitega namena oziroma posebej utemeljenega razloga ne sme vsem delavcem sporočiti, da je določen delavec okužen s koronavirusom.
O b r a z l o ž i t e v:
Do tega vprašanja se je IP načelno že opredelil v naslednjem mnenju, ki ga v nadaljevanju dodatno pojasnjujemo:
http://ip-rs.si/mnenja-gdpr/6048a487a0d91.
Delodajalec nima na voljo splošne pravne podlage, da delavcem sporoča zdravstvene podatke, ki se nanašajo na druge delavce. To tudi pomeni, da načeloma ni dopustno generalno obveščanje vseh delavcev o okužbi s koronavirusom s strani točno določenega delavca.
Vendar pa ni možno izključiti dopustnosti usmerjenega (ali le izjemoma generalnega) obveščanja, če so v nekem konkretnem primeru podane utemeljene oziroma zakonite potrebe po takem obveščanju - če je torej tako obveščanje:
- nujno potrebno z vidka izvrševanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja za delodajalca, okuženega delavca ter druge delavce ter
- nujno potrebno zaradi varovanja življenja in zdravja drugih oseb (npr. sodelavcev, njihovih svojcev, strank, poslovnih partnerjev) v skladu s strokovnimi usmeritvami NIJZ in izvajalca medicine dela.
Delodajalec se mora vprašati, zakaj je nujno potrebno, da tak podatek pozna določen, praviloma omejen krog delavcev. Kriteriji za presojo so lahko na primer:
- intenzivnost dejanskih stikov med okuženim in drugimi določenimi delavci,
- organizacija dela v širšem smislu (npr. vrsta dela, medsebojna razdalja, fizični stiki, delo s strankami, možnosti za reorganizacijo dela),
- število zaposlenih,
- interni ukrepi za zajezitev prenosa virusa, ki so se že izvajali,
- pomen informacije za odločanje in uveljavljanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja (npr. odobritev izostanka z dela, izplačevanje nadomestil, prerazporeditve, organizacija drugih oblik dela, ugotavljanje ali uveljavljanje odgovornosti za okužbo),
- pomen informacije za varnost sodelavcev in drugih ljudi (npr. rizičnost posameznih delavcev) in
- nenazadnje tudi interesi okuženega delavca (npr. problem stigmatizacije v določenih delovnih okoljih).
Če utemeljene potrebe po generalnem obveščanju ni, se mora delodajalec poslužiti (1) usmerjenega razkrivanja informacij na individualni ravni ali v ožjih skupinah kar pomeni le v komunikaciji z osebami, ki to morajo vedeti (npr. delavci, ki so bili v intenzivnih stikih z okuženim delavcem in delavci, ki morajo za podatek vedeti iz razlogov obračunavanja plač in nadomestil, reorganizacije dela ipd.) ali (2) razkrivanja informacij brez identifikacije delavca ali (3) pa se odločiti, da se takih informacij sploh ne razkriva.
V vašem primeru IP ne more bolj konkretno ali dokončno presoditi zakonitosti razkritja podatka o okužbi, ker je to možno šele v inšpekcijskem postopku in ker nima na voljo vseh informacij, ki so potrebne za presojo.
Glede vašega drugega vprašanja IP meni, da razkritje podatkov bistveno manj posega v zasebnost delavca, zaradi česar se tudi pogoji za razkritje presojajo manj strogo.
Lepo vas pozdravljamo,
Pripravil:
mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.
samostojni svetovalec IP
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka