Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Izjave o zdravstvenem stanju in merjenje temperature

+ -
Datum: 09.10.2020
Številka: 07120-1/2020/542
Kategorije:Pravne podlage, Zdravstveni osebni podatki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Zanima vas, kako je z izjavami o zdravstvenem stanju in merjenju temperature v bolnišnicah oziroma v drugih zdravstvenih institucijah. Sprašujete, ali zadošča, da se pacientom izmeri temperatura ali morajo obvezno podpisati izjavo o zdravstvenem stanju in če se mora temperatura zabeležiti (na izjavo, v posebno evidenco...). Če so izjave nujne, sprašujete še, koliko časa se morajo hraniti.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov upravljavcem svetovati, kako organizirati določene procese in v tem okviru obdelovati osebne podatke, niti ne more vnaprej potrjevati posameznih rešitev z vidika skladnosti s predpisi s področja varstva osebnih podatkov. Prav tako IP ni pristojen presojati ustreznosti zdravstvenih ukrepov in njihove učinkovitosti. Zato IP na vaša vprašanja v okviru tega mnenja ne more dokončno odgovoriti, temveč v nadaljevanju podaja zgolj splošna pojasnila.

Posebne okoliščine, na primer ko je ogroženo tako zdravje posameznika kot javno zdravje, lahko terjajo ukrepe, ki posegajo tudi na področje obdelave podatkov v zvezi z zdravjem posameznika, ki sodijo med posebne vrste osebnih podatkov. Obdelava tovrstnih podatkov je praviloma prepovedana, razen pod izrecno določenimi pogoji iz člena 9(2) Splošne uredbe. Ukrepi, ki posegajo na področje obdelave posebnih vrst osebnih podatkov, so lahko tudi v zaščiti življenjskih interesov posameznikov in v javnem interesu na področju javnega zdravja. Vendar pa gre za vprašanje, na katerega mora primarno podati odgovor zdravstvena stroka. IP zato meni, da morate glede na lastno oceno tveganj presojati nujnost obdelave osebnih podatkov in imeti v primeru obdelave ustrezno pravno podlago iz členov 6(1) in 9(2) Splošne uredbe. Pri tem pa morate upoštevati tudi načelo sorazmernosti in vedno izbrati tisti ukrep, ki najmanj poseže v pravice posameznika glede na zasledovani zakoniti cilj. Ukrepa torej ne bi smeli odrejati, če je mogoče primerljiv učinek doseči z milejšimi ukrepi. Če se na ravni posameznih organizacij določen ukrep opredeli kot nujen, potreben in učinkovit, pa ga je treba izvajati na način, ki najmanj posega v telo in zasebnost posameznika in brez prekomerne obdelave osebnih podatkov.

Prav tako morate upoštevati znanstvena spoznanja in priporočila zdravstvene stroke o naravi virusa in bolezni COVID-19. IP je seznanjen z enim od priporočil Evropske komisije, ki je ukrep merjenja temperature ocenila kot nizko učinkovit in hkrati cenovno zelo drag, saj daje številne lažne rezultate. Zgolj povišana temperatura namreč glede na ugotovitve strokovnjakov ne pomeni nujno okužbe. Če posameznik pred prihodom vzame zdravilo za zniževanje temperature, je podatek napačen. Številni posamezniki, ki so okuženi z virusom, tudi ne kažejo znakov povišane temperature.

Vsekakor gre za vprašanje, na katerega mora primarno podati odgovor zakonodajalec in zdravstvena stroka. Ob odločanju o obveznih in priporočenih ukrepih pa morajo tako zakonodajalec pri pripravi morebitnih predlogov zakonodaje kot na praktični ravni druge organizacije glede na veljavno zakonodajo presoditi zlasti:

  • ali je res nujno in primerno, da organizacija meri in/ali spremlja telesno temperaturo posameznikov, npr. zaposlenih, pacientov ali obiskovalcev;
  • ali je ob upoštevanju specifičnih okoliščin nujno in primerno te podatke hraniti;
  • katere podatke se v zvezi s takim ukrepom obdeluje in hrani, za kakšen namen ter koliko časa;
  • ali obstajajo morebitni drugi manj invazivni ukrepi, ki so celo bolj učinkoviti z vidika dejanskega preprečevanja širjenja okužbe;
  • če gredo priporočila zdravstvene stroke ali celo zakonski predlogi v smer, da se takšno merjenje oziroma spremljanje izvaja, je treba posameznike o tem ustrezno obvestiti skladno z določbami člena 13 Splošne uredbe, prav tako pa je treba upoštevati vsa temeljna načela varstva osebnih podatkov iz člena 5 Splošne uredbe) ter zagotoviti vse ostale potrebne in ustrezne  varovalke

Skladno s členom 5(1)(e)Splošne uredbe se osebni podatki lahko hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo. Upravljavec pa je tisti, ki mora glede na konkreten namen obdelave in okoliščine presoditi, v kakšnem obsegu je primerna hramba določenih osebnih podatkov, če sploh.

Na koncu IP pojasnjuje, da ne merjenje temperature ne podpis izjave o zdravstvenem stanju nista zakonsko obvezna ukrepa. Ali boste torej posameznikom merili temperaturo in to beležili oziroma ta podatek določen čas celo hranili ali boste posameznikom dali v podpis izjavo o zdravstvenem stanju ter če boste te izjave hranili in koliko časa, pa je  - upoštevajoč zgoraj navedeno – naloga in odgovornost vas kot upravljavca.

Lep pozdrav,

                                                                                                     Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                               

                                                                                                           informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                              

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov