Evidenca meritev telesne temperature na delovnem mestu

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem nas prosim za mnenje, ali in na kakšni podlagi sme delodajalec voditi evidenco meritev telesne temperature in s kakšnimi omejitvami.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

O merjenju temperature na delovnem mestu

Uvodoma naj poudarimo, da smo že v sporočilu za javnost z dne 18. 9. 2020 (dostopno tukaj) izpostavili, da je tudi Vlada RS pozvala, naj lastniki in vodstva podjetij od strokovnjakov za medicino dela pridobijo oziroma dopolnijo oceno tveganja širitve Covid-19 okužb v podjetju ter pravočasno uvedejo vse svetovane preventivne ukrepe glede na priporočila in ugotovitve medicinske stroke. IP ob tem poudarja, da morajo biti vsi ukrepi namenjeni preprečevanju širjenja bolezni Covid-19 prilagojeni glede na konkretna prepoznana tveganja v posameznih situacijah in da je treba vedno izbrati tisti ukrep, ki najmanj poseže v pravice posameznika glede na zasledovani zakoniti cilj.

V tem procesu je treba upoštevati vsa znanstvena spoznanja in priporočila medicinske stroke o naravi virusa in bolezni Covid-19. Tako je IP seznanjen z enim od priporočil Evropske komisije, ki je ukrep merjenja temperature ocenilo kot nizko učinkovit in hkrati cenovno zelo drag, saj daje številne lažne rezultate. Zgolj povišana temperatura namreč glede na ugotovitve strokovnjakov ne pomeni nujno okužbe. Če posameznik pred prihodom vzame zdravilo za zniževanje temperature, je podatek napačen. Prav tako pa številni posamezniki, ki so okuženi z virusom, ki povzroča bolezen Covid-19, ne kažejo znakov povišane temperature.

IP pojasnjuje, da delodajalci glede na določbe veljavne delovno-pravne zakonodaje v običajnih razmerah niso upravičeni do obdelave zdravstvenih podatkov zaposlenih, med katere sodijo tudi podatki o telesni temperaturi zaposlenih. Tovrstni podatki sodijo med posebne vrste osebnih podatkov in Splošna uredba v členu 9 določa, da je njihova obdelava prepovedana, če ni podana katera od izjem iz 2. odstavka člena 9. Še posebej velja opozoriti, da številne tehnologije, ki so na voljo, poleg merjenja temperature obdelujejo tudi biometrijske ukrepe (kot npr. tehnologija prepoznave obraza). Za vsako takšno obdelavo pa mora imeti delodajalec pravno podlago.

Vsekakor gre za vprašanje, na katerega mora primarno podati odgovor zakonodajalec in zdravstvena stroka ter ob veljavni zakonodaji zlasti tudi pooblaščena oseba za medicino dela. Ob odločanju o obveznih in priporočenih ukrepih, pa morajo tako zakonodajalec v zvezi s pripravo morebitnih predlogov zakonodaje, kot na praktični ravni delodajalci in druge organizacije glede na veljavno zakonodajo presoditi zlasti:

• ali je res nujno in primerno, da delodajalec ali druga organizacija meri in/ali spremlja telesno temperaturo zaposlenih, vseh zaposlenih ali samo določenih ali celo tudi obiskovalcev;
• ali je nujno in primerno te podatke hraniti, ob upoštevanju specifičnih okoliščin;
• katere podatke se v zvezi s takim ukrepom obdeluje in hrani, za kakšen namen ter koliko časa;
• ali je glede na zahteve varovanja zdravja (način prenašanja okužbe ipd.) in organizacije delovnega procesa (naravo dela, prostora, način dela ipd.) to res treba početi sproti ves čas delovnega procesa oziroma ob vsakem vstopu v prostor (kar s seboj potegne posege v zasebnost, kot so biometrični ukrepi) – pri tem je vsekakor pomembno vprašanje, ali samo stalno merjenje temperature, ki se zviša ob izbruhu okužbe, resnično lahko prepreči, da se zaposleni ali druge osebe okužijo;
• ali obstajajo morebitni drugi manj invazivni ukrepi, ki so celo bolj učinkoviti z vidika dejanskega preprečevanja širjenja okužbe in zagotavljanja nemotenega delovnega procesa (tako so npr. kot poročajo mediji določene organizacije delo organizirale na način, da določena skupina zaposlenih dela določeno število dni, drugi ostanejo v domači izolaciji (torej se možnost okužbe bistveno zmanjša);
• kolikor gredo priporočila zdravstvene stroke ali celo zakonski predlogi v smer, da se takšno merjenje oziroma spremljanje izvaja, je treba zaposlene o tem ustrezno obvestiti skladno z določbami člena 13 Splošne uredbe, prav tako pa je treba upoštevati vsa temeljna načela varstva osebnih podatkov (člen 5 Splošne uredbe) in zagotoviti vse ostale potrebne in ustrezne  varovalke: minimizacija in sorazmernost obsega obdelave osebnih podatkov in rokov hrambe, varnost podatkov, skrb za točnost in ažurnost podatkov.

O hrambi podatkov o izmerjeni telesni temperaturi (vzpostavitev evidence)

Kot že omenjeno, je obdelava posebnih vrst osebnih podatkov, med katere sodi tudi vzpostavitev evidence in hramba, skladno s členom 9(1) Splošne uredbe načeloma prepovedana, razen v izjemnih primerih. Točka (b) člena 9(1) tako denimo določa, da prepoved obdelave posebnih vrst osebnih podatkov ne velja, če je obdelava potrebna za namene izpolnjevanja obveznosti in izvajanja posebnih pravic upravljavca ali posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na področju delovnega prava ter prava socialne varnosti in socialnega varstva, če to dovoljuje pravo Unije ali pravo države članice ali kolektivna pogodba v skladu s pravom države članice, ki zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe za temeljne pravice in interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v delovnih razmerjih, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe, predstavljata v Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZEPDSV) in Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDR-1). ZDR-1 v prvem odstavku 48. člena na splošno določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. ZEPDSV določa vrste in vsebino evidenc na področju dela in socialne varnosti, način zbiranja podatkov, način vodenja in povezovanja evidenc, način posredovanja podatkov za potrebe državnih organov, lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ter ostalih uporabnikov, ki te podatke potrebujejo za opravljanje zakonsko določenih nalog oziroma za vodenje zbirk podatkov o posameznikih ali posameznicah ter za namene izvajanja statističnih, socialno ekonomskih in drugih raziskovanj, ki imajo zakonsko podlago. Tako so evidence, ki jih morajo delodajalci voditi v skladu ZEPDSV, izrecno določene. Glede na to, da evidenca izmerjene temperature z ZEPDSV ni predvidena, lahko morebitna pravna podlaga obstoji le v smislu prvega odstavka 48. člena ZDR-1, če je obdelava osebnih podatkov potrebna »zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem«.

Poleg same pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov mora upravljavec osebnih podatkov pred začetkom obdelave premisliti o rokih hrambe, načinu zavarovanja osebnih podatkov, ki mora biti prilagojen tveganju (v primeru posebnih vrst osebnih podatkov je tveganje srednje do zelo visoko), ustreznemu informiranju posameznikov z vsemi elementi, ki jih določa člen 13 Splošne uredbe, ter zagotoviti vse ostale varovalke, ki jih predvideva Splošna uredba.

Informacijski pooblaščenec v mnenjih ne more konkretno presojati posameznih obdelav osebnih podatkov in presojati pravnih podlag ter sorazmernosti posameznih obdelav osebnih podatkov. Pri ugotavljanju nujnosti obdelave ter potrebnosti »zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem« ter zaradi zagotavljanja zdravja pri delu in zdravja celotne populacije je namreč potrebno upoštevati vse okoliščine konkretne obdelave, prav tako pojasnila in dokaze, ki bi jih predložil obravnavani delodajalec - upravljavec osebnih podatkov. Poleg zgornjega splošnega mnenja glede pravnih podlag in okoliščin, ki jih je treba upoštevati pri zbiranju in hrambi podatkov o izmerjeni temperaturi, vam lahko svetujemo le, da vložite prijavo zaradi morebitne zlorabe osebnih podatkov, če menite, da so bile kršene vaše pravice. Obrazci, ki so vam lahko v pomoč, so dostopni na spletni strani https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

                                                                                               informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                              

mag. Polona Merc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov