Pravilnik o merjenju telesne temperature

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede pravilnika o merjenju telesne temperature.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP uvodoma pojasnjuje, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov upravljavcem svetovati, kako organizirati določene procese in v tem okviru obdelovati osebne podatke, niti ne more vnaprej potrjevati posameznih rešitev z vidika skladnosti s predpisi s področja varstva osebnih podatkov. Prav tako IP ne more potrjevati ustreznosti konkretnih besedil posameznih internih aktov in izven posameznega inšpekcijskega postopka ne sme preverjati primernosti izbrane pravne podlage, namenov in obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Iz navedenih razlogov IP na vaše vprašanje v okviru tega mnenja ne more dokončno odgovoriti oziroma se opredeljevati do določb sprejetega pravilnika, temveč v nadaljevanju podaja zgolj splošna pojasnila.

Glede uporabe termo kamer oziroma drugih podobnih naprav za merjenje telesne temperature IP zlasti poudarja, da je namen njihove uporabe zaznavanje telesne temperature oseb oziroma identifikacija posameznika s povišano telesno temperaturo, kar predstavlja obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov, obdelava teh pa je dopustna le izjemoma v točno določenih primerih. Upravljavec lahko obdeluje tovrstne osebne podatke samo, če je podana pravna podlaga iz 2. odstavka 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ukrepi, ki posegajo na področje obdelave posebnih vrst osebnih podatkov, so lahko namenjeni tudi zaščiti življenjskih interesov posameznikov in v javnem interesu na področju javnega zdravja. Vendar pa gre za vprašanje, na katerega mora primarno podati odgovor zdravstvena stroka. IP zato meni, da morate glede na lastno oceno tveganj presojati nujnost obdelave osebnih podatkov in imeti v primeru obdelave ustrezno pravno podlago iz členov 6(1) in 9(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Pri tem pa morate upoštevati tudi načelo sorazmernosti in vedno izbrati tisti ukrep, ki najmanj poseže v pravice posameznika glede na zasledovani zakoniti cilj. Ukrepa torej ne bi smeli odrejati, če je mogoče primerljiv učinek doseči z milejšimi ukrepi. Če se na ravni posameznih organizacij (v konkretnem primeru na ravni vašega zdravstvenega zavoda) določen ukrep opredeli kot nujen, potreben in učinkovit, pa ga je treba izvajati na način, ki najmanj posega v telo in zasebnost posameznika in brez prekomerne obdelave osebnih podatkov.

Prav tako morate upoštevati znanstvena spoznanja in priporočila zdravstvene stroke o naravi virusa in bolezni COVID-19. IP je seznanjen z enim od priporočil Evropske komisije, ki je ukrep merjenja temperature ocenila kot nizko učinkovit in hkrati cenovno zelo drag, saj daje številne lažne rezultate. Zgolj povišana temperatura namreč glede na ugotovitve strokovnjakov ne pomeni nujno okužbe. Če posameznik pred prihodom vzame zdravilo za zniževanje temperature, je podatek napačen. Številni posamezniki, ki so okuženi z virusom, tudi ne kažejo znakov povišane temperature.

Vsekakor gre za vprašanje, na katerega mora primarno podati odgovor zakonodajalec in zdravstvena stroka. Ob odločanju o obveznih in priporočenih ukrepih pa morajo tako zakonodajalec pri pripravi morebitnih predlogov zakonodaje kot na praktični ravni druge organizacije glede na veljavno zakonodajo presoditi zlasti:

• ali je res nujno in primerno, da organizacija meri in/ali spremlja telesno temperaturo posameznikov, npr. zaposlenih, pacientov ali obiskovalcev;
• ali je ob upoštevanju specifičnih okoliščin nujno in primerno te podatke hraniti;
• katere podatke se v zvezi s takim ukrepom obdeluje in hrani, za kakšen namen ter koliko časa;
• ali obstajajo morebitni drugi manj invazivni ukrepi, ki so celo bolj učinkoviti z vidika dejanskega preprečevanja širjenja okužbe;
• če gredo priporočila zdravstvene stroke ali celo zakonski predlogi v smer, da se takšno merjenje oziroma spremljanje izvaja, je treba posameznike o tem ustrezno obvestiti skladno z določbami 13. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, prav tako pa je treba upoštevati vsa temeljna načela varstva osebnih podatkov iz 5. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov ter zagotoviti vse ostale potrebne in ustrezne varovalke, med drugim: minimizacijo in sorazmernost obsega obdelave osebnih podatkov in rokov hrambe, varnost podatkov ter njihovo točnost in ažurnost.

Skladno s členom 5(1)(e) Splošne uredbe o varstvu podatkov se osebni podatki lahko hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo. Upravljavec pa je tisti, ki mora glede na konkreten namen obdelave in okoliščine presoditi, v kakšnem obsegu je primerna hramba določenih osebnih podatkov, če sploh.

Sklepno IP pojasnjuje, da pri merjenju temperature ne gre za zakonsko obvezen ukrep. Presoja oziroma odločitev, ali boste torej posameznikom merili temperaturo in to beležili oziroma ta podatek določen čas celo hranili je torej,  upoštevajoč zgoraj navedena pojasnila, naloga in odgovornost vas kot upravljavca.

S spoštovanjem.

Pripravil:

Matej Sironič,                                                  

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka