Uporaba podatkov iz zakonske zbirke podatkov za namen vabljenja pacientov na sodelovanje pri zdravljenju oziroma raziskavi

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 13. 5. 2020 prejeli vaše vprašanje o tem, ali lahko NIJZ na podagi podatkov iz EVIDENCE NALEZLJIVIH BOLEZNI št. NIJZ 48 po Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ) kontaktira osebe, ki so prebolele COVID-19 z namenom, da se zgaslijo pri izbranem osebnem zdravniku in kasneje pri Zavodu za transfuzijsko medicino (ZTM) zaradi odvzema krvi za potrebe preiskušanja in izvajanja zdravljenja težko obolelih s COVID-19. ZTM namreč preiskuša zdravljenje težko obolelih s COVID-19 na podlagi plazme, pridobljene iz krvi pacientov, ki so preboleli to bolezen, vendar nima podatkov o teh pacientih.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Po mnenju IP je dopustno, da NIJZ, na podlagi podatkov v lastnih zbirkah podatkov (npr. Evidenca nalezljivih bolezni), pošlje osebam, ki so prebolele COVID-19 vabilo Zavoda za transfuzijsko medicino za sodelovanje pri raziskavi in zdravljenju težje obolelih oseb s COVID-19.

O b r a z l o ž i t e v:

V konkretnem primeru gre za kombinacijo notranje obdelave zdravstvenih podatkov (pri iskanju ciljne skkupne oseb) in kontaktnih podatkov (pri samem vabljenju) pacientov, ki bi bila izvedena za raziskovalni namen in namen zdravljena drugih oseb ter na način, da ZTM v fazi vabljenja ne bi vedel, za katere paciente gre, pacienti pa bi imeli popolno svobodo glede vključitve v raziskavo oziroma v zdravljenje ter glede s tem povezane obdelave osebnih podatkov.  

V delu obdelave, ki se nanaša na zdravstvene podatke je pravna podlaga v konkretnem primeru lahko (ena ali več):

• (c) točka drugega odstavka člena 9 Splošne uredbe o varstvu podatkov, ker gre posredno za zaščito življenjskih interesov težje obolelih pacientov (tj. preprečitev hudega poslabšanja zdravja), preboleli pacienti pa v tej fazi fizično še ne morejo dati privolitve, saj osnovni kontakt z njimi še ni vzpostavljen;
• (h) točka drugega odstavka člena 9 Splošne uredbe o varstvu podatkov, ker je iskanje prebolelih pacientov posredno (oziroma v tej, prvi fazi) potrebno za zagotovitev zdravstvene oskrbe oziroma zdravljenja, ki bi potekalo v skladu z nacionalnimi zdravstvenimi predpisi;
• (j) točka drugega odstavka člena 9 Splošne uredbe o varstvu podatkov, ker je obdelava potrebna tudi za znanstveno-raziskovalni namen, ki je povezan z zdravljenjem.

V delu obdelave, ki se nanaša na kontaktne podatke je pravna podlaga v konkretnem primeru lahko v tem, da gre za namen, ki je združljiv (gl. četrti odstavek člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov) z osnovnim namenom vodenja Evidence nalezljivih bolezni (osnovni namen je spremljanje pojava nalezljivih bolezni, njihovih značilnosti in ovrednotenje ukrepov). To velja tako za raziskovalni namen, kot tudi za namen zdravljenja drugih oseb. Glede raziskav že sama Splošna uredba o varstvu podatkov v (b) točki prvega ostavka člena 5 določa, da »nadaljnja obdelava v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1) ne velja za nezdružljivo s prvotnimi nameni«. Prvi odstavek 17. člena ZVOP-1 določa podobno, in sicer, da se ne glede na prvotni namen zbiranja lahko osebni podatki nadalje obdelujejo za zgodovinsko, statistično in znanstveno-raziskovalne namene. V skladu z 159. uvodnim recitalom Splošne uredbe o varstvu podatkov, bi bilo treba za namene te uredbe obdelavo osebnih podatkov v znanstveno-raziskovalne namene razlagati široko (npr. kot raziskava lahko šteje tudi strokovno preskušanje nove metode zdravljenja). Poleg tega je treba šteti, da je pridobivanje privolitev oziroma vzpostavitev stika za pridobivanje privolitev že prva ali vsaj predhodna faza raziskovalnega procesa. In če to obdelavo lahko izvede upravljavec v lastnem interesu, ni ovir, da lahko enako izvede tudi v interesu druge raziskovalne organizacije, pod pogojem, da se tej ne razkrijejo podatki o vabljenih pacientih.

Čeprav ne gre za povsem enako dejansko stanje, se smiselno sklicujemo tudi na že izdani mnenji IP št. 0712-18/2012/2 (uporaba podatkov za pridobitev privolitev) in 0712-571/2010/2 (izvedba pošiljanja vabil za privolitev za drug subjekt). Hkrati pa pojasnujemo, da ne gre za enak položaj, kot v negativnem mnenju IP št. 0712-1/2018/1780, ki se je nanašalo na vabila za revakcinacijo.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil:
mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka