Posredovanje podatkov iz registra zdravnikov Ministrstvu za zdravje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vprašanje glede dopustnosti posredovanja kontaktnih podatkov zdravnikov iz registra zdravnikov, ki ga Zdravniška zbornica Slovenije vodi na podlagi 31. člena Zakona o zdravniški službi. Kot izhaja iz prejetih gradiv, potrebuje Ministrstvo za zdravje za namen hitre identifikacije zdravnikov določene specializacije ter učinkovitega posredovanja informacij o aktivnostih, potrebnih za omejitev epidemije bolezni COVID-19 zgolj naslednje osebne podatke o zdravnikih iz registra zdravnikov: priimek in ime; naziv in naslov zdravniškega delovnega mesta (tj. kje je zdravnik zaposlen); vrsta opravljene specializacije; druge podatke, ki so potrebni za opravljanje nalog in javnih pooblastil zbornice (kontaktni e-poštni naslov, ter, če obstaja, še kontaktna telefonska številka).

V nadaljevanju vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov oz. Uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo pojasnila IP.

Namen registra zdravnikov, ki ga na podlagi 31. člena Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06-UPB3 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZZdrS) vodi Zdravniška zbornica Slovenije, je, kot je razbrati iz ZZdrS, zlasti pregled nad tem, katerim zdravnikom je v Republiki Sloveniji dovoljeno opravljati zdravniško službo. Namen obdelave podatkov v opisanem primeru pa je prav organizacija te službe v nastalih razmerah epidemije.

Kot je v svojem stališču št. 091-8/2020/110 z dne 17. 3. 2020 pojasnilo že Ministrstvo za pravosodje, je posredovanje osebnih podatkov o zdravnikih v opisanem primeru dopustno, če je za to podana (vsaj) ena od pravnih podlag iz prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, pri čemer se sam nabor zahtevanih podatkov: priimek in ime; naziv in naslov zdravniškega delovnega mesta (tj. kje je zdravnik zaposlen); vrsta opravljene specializacije; druge podatke, ki so potrebni za opravljanje nalog in javnih pooblastil zbornice (kontaktni e-poštni naslov, ter, če obstaja, še kontaktna telefonska številka) zdi sorazmeren glede na namen posredovanja (ne gre namreč niti za vse podatke iz registra).

Obdelava je tako (upoštevajoč člen 6 Splošne uredbe) zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave in konkretne osebne podatke izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

• posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
• obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
• obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
• obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
• obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
• obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok (slednje ne pride v poštev v primeru javnega sektorja, kamor sodita tako Zdravniška zbornica Slovenije kot tudi Ministrstvo za zdravje).

V zvezi s tem se do drugačne ureditve za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (na podlagi točk c in e člena 6(1) Splošne uredbe) še vedno uporablja 9. člen ZVOP-1, ki v 4. odstavku določa, da se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.

Upoštevajoč:

• okoliščine primera in namen vodenja registra,
• zdajšnje stanje, tj. razglašeno epidemijo bolezni COVID-19,
• obseg osebnih podatkov, ki naj bi bili predmet posredovanja (priimek in ime; naziv in naslov zdravniškega delovnega mesta (tj. kje je zdravnik zaposlen); vrsta opravljene specializacije; druge podatke, ki so potrebni za opravljanje nalog in javnih pooblastil zbornice (kontaktni e-poštni naslov, ter, če obstaja, še kontaktna telefonska številka) ter
• namen posredovanja: t.j. kontaktiranje zdravnikov določene specializacije in posredovanje potrebnih navodil tem zdravnikom za odzivanje na pojav epidemije COVID-19

IP ocenjuje, da bi pravna podlaga za zahtevano posredovanje lahko izhajala iz 4. odstavka 9. člena ZVOP-1 v povezavi s točko c člena 6(1) Splošne uredbe.

IP se strinja s stališčem Ministrstva za pravosodje, da naj Ministrstvo za zdravje uporabo teh podatkov omeji na potrebe, vezane na odzivanje na epidemijo, ter da naj:

- poskrbi za ustrezno zavarovanje podatkov pri pošiljanju kot npr. pri morebitnem pošiljanju e-poštnega sporočila več zdravnikom skrije kontaktne podatke prejemnikov (npr. z uporabo skrite kopije);

- na dnu vsakega sporočila navede ustrezne informacije po 14. členu Splošne uredbe oz. v primeru komuniciranja po telefonu te informacije poda ustno.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila:

Alenka Jerše, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka