Obdelava podatkov s strani izvajalcev medicine dela po ZVZD-1 v času epidemije virusa COVID-19

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše vprašanje ali lahko, skladno z zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov in zakonodajo s področja varstva pacientovih pravic, pooblaščeni izvajalci medicine dela podjetjem posredujejo sezname ogroženih delavcev zaradi epidemije COVID-19 in na kakšen način lahko to storijo. Kot navajate, v trenutni situaciji ni mogoče, da bi opravili ciljane preglede za rizične skupine zaposlenih glede na spremenjene pogoje dela in nova tveganja na deloviščih. Zato kot možno rešitev navajate posredovanje seznamov ogroženih delavcev podjetjem iz baz podatkov, ki jih hranijo pooblaščeni izvajalci medicine dela. Zaradi varstva osebnih podatkov v sezname ne bi bili vključeni podatki o bolezenskem stanju zaposlenih oz. njihove diagnoze, temveč le razporeditev zaposlenih v skupine (npr. manj ogroženi, srednje ogroženi in bolj ogroženi).

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov oz. Uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo pojasnila IP.

Vaše vprašanje je izredno splošno in ne upošteva, da so delovna mesta, narava dela, tveganja, izpostavljenost tveganjem ipd. za različne delodajalce, v različnih panogah tudi v nastali situaciji epidemije zelo različni. Prav tako IP kot nadzorni organ za varstvo podatkov ne more namesto pristojnih institucij (pristojna ministrstva, NIJZ in na izvedbeni ravni posamezni delodajalci ter njihove pooblaščene osebe za medicino dela) presojati, kateri konkretni ukrepi so v nastalih razmerah potrebni za zagotavljanje ustrezne ravni zdravja in varstva pri posameznih delodajalcih. To mora biti nujno vezano na konkretne okoliščine posameznega delodajalca, različna delovna mesta in nikakor ni enotno za vse delodajalce npr. izpostavljenost delavca v trgovini, zdravstvu, policiji ipd. je povsem drugačna od izpostavljenosti zaposlenega, ki dela od doma in posledično dejansko v izolaciji, hkrati pa glede na sprejete ukrepe na državni ravni nekateri delodajalci storitev niti ne smejo izvajati.

V skladu s 33. členom ZVZD-1 izvajalec medicine dela, odvisno od vrste dejavnosti delodajalca ter vrste in stopnje tveganj za nastanek nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom delavcev, zlasti naslednje naloge:

1.      sodeluje pri izdelavi strokovnih podlag za izjavo o varnosti;

2.      izvaja zdravstvene preglede delavcev iz 36. člena ZVZD-1;

3.      seznanja delavce s tveganji, povezanimi z njihovim delovnim mestom in delovnim okoljem, ki lahko privedejo do funkcionalnih okvar, bolezni ali invalidnosti;

4.      spremlja in analizira stanje v zvezi s poklicnimi boleznimi ter boleznimi, povezanimi z delom, ter odkriva vzroke;

5.      pripravlja poročila za delodajalce glede na ugotovitve iz analiz zdravstvenega stanja delavcev, ugotovljenega na zdravstvenih pregledih, analiz funkcionalnih okvar, nezgod pri delu, poklicnih bolezni, bolezni, povezanih z delom, in delovne invalidnosti. Poročila morajo vsebovati tudi predloge izboljšav delovnega procesa z namenom dopolnitve ali nadgradnje ukrepov v zvezi z zdravjem pri delu;

6.      sodeluje v procesu poklicne rehabilitacije ter svetuje pri izbiri drugega ustreznega dela;

7.      sodeluje pri pripravi načrta delodajalca za dajanje prve pomoči ter sodeluje pri usposabljanju delavcev in delodajalcev za splošne in posebne ukrepe prve pomoči.

V skladu s 33. členom ZVZD-1 torej lahko izvajalec medicine dela na podlagi podatkov, s katerimi zakonito že razpolaga za posameznega delodajalca na podlagi ZVZD-1, izjave o varnosti z oceno tveganj in konkretnih okoliščin posameznega delodajalca naredi analizo o tveganjih. Če je to glede na določbe 33. člena ZVZD-1 potrebno po razumevanju IP lahko tudi razvrsti na posameznih delovnih mestih zaposlene v posamezne kategorije (brez posredovanja zdravstvenih podatkov, kot so npr. diagnoze) za potrebe ustrezne reorganizacije dela glede na zdravstvena tveganja posameznega delovnega mesta, na podlagi že prepoznanih omejitev. Katere konkretno bodo za posameznega delodajalca takšne kategorije in katere zaposlene bodo zajele, IP ni pristojen vnaprej odrejati, saj je to odvisno od konkretne panoge, narave dela in zahtev posameznega delovnega mesta.

Avtomatično za vse zaposlene in za vse delodajalce ter izven razlogov iz 33. člena ZVZD-1 ali drugih zahtev ZVDZ-1 ali področne zakonodaje, pa ni videti upravičenosti izdelave seznamov, ki jih navajate (manj ogroženi, srednje ogroženi in bolj ogroženi). Navedeni seznami razporejanja vseh zaposlenih v določene kategorije, kot navajate, za druge namene namreč niso dopustni brez ustrezne druge pravne podlage. Samo izvajanje pristojnosti na podlagi 33. člena ZVZD-1 pa je stvar presoje pooblaščenih izvajalcev medicine dela v sodelovanju s pristojnimi institucijami, ki sproti odrejajo ukrepe za zagotavljanje obvladovanja epidemije. Prav tako takšnih seznamov ni dopustno uporabljati za druge namene brez ustrezne pravne podlage.

Zato se IP primarno zdi nujno, da delodajalec (v sodelovanju s pooblaščenim izvajalcem medicine dela) upoštevajoč zlasti tudi spodnje vidike izvede pregled in oceno stanja brez kakršnekoli obdelave osebnih podatkov ter glede na to presodi, katere analize z vidika sposobnosti za delo so potrebne:

• po potrebi sprejme ustrezno dopolnjeno izjavo o varnosti z oceno tveganj, če je to glede na zahteve ZVZD-1 v nastalih razmerah potrebno,
• glede na posamezna delovna mesta je treba oceniti na strani delodajalca, katera so tista delovna mesta, kjer ni mogoče z drugimi ukrepi zagotoviti čim večje neizpostavljenosti zaposlenih npr. organizirati dela od doma (glede na to, da se svetuje opravljanje dela na domu v čim večjem obsegu, odsvetujejo se nenujna službena potovanja),
• poskrbi za ustrezne ukrepe zdravja in varstva pri delu v nastalih razmerah;
• upošteva že ugotovljene omejitve v zvezi z delazmožnostjo;
• prav tako glede na posamezna delovna mesta je treba oceniti, katera so tista delovna mesta, kjer bo delo sploh potekalo glede na druge zahteve in omejitve pristojnih institucij (npr. upoštevajoč Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji);
• glede na posamezna delovna mesta, kjer bo delo zakonito potekalo (upoštevajoč navodila institucij, ki so pristojne za odrejanje ukrepov v nastalih razmerah epidemije) oceniti tveganja in zahteve delovnega mesta (te presoje pooblaščena oseba medicine dela izvede za delodajalca brez kakršnekoli obdelave osebnih podatkov);
• delodajalci morajo prav tako primarno vse zaposlene opozoriti oziroma pozvati delavce, ki so bolni, da ostanejo doma (ne glede na delovno mesto) in upoštevajo navodila NIJZ.

Prav tako je NIJZ podal točna navodila, kako ravnati v primeru, da zaposleni na delovnem mestu zboli za obolenjem dihal. Epidemiološka služba oz. pristojne zdravstvene institucije pa so tisti, ki dajo osebam, ki so obolele, edine lahko konkretna navodila glede ukrepov v primeru potrjene okužbe, ter podjetjem oz. organizacijam, kjer so bili taki zaposleni prisotni, navodila kako ukrepati.

IP izven inšpekcijskega postopka in vnaprej ne sme in ne more presojati, katere konkretne podatke se sme, lahko ali celo mora obdelovati v zvezi s trenutno situacijo, pač pa le pristojne institucije.

Prav tako ne smemo komentirati posameznih ukrepov odrejanja dela na domu, določanja seznamov delavcev na čakanju, postopkov v zvezi s tem ipd. z vidika delovnopravne zakonodaje.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila:

Alenka Jerše, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka