Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Merjenje in spremljanje temperature zaposlenih v času širjenja koronavirusa (COVID-19)

+ -
Datum: 18.03.2020
Številka: 7121-1/2020/383
Kategorije: Biometrija, Delovna razmerja, Informiranje posameznika, Moderne tehnologije, Posebne vrste, Pravne podlage

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaš dopis, v katerem nas prosite za mnenje glede dopustnosti merjenja telesne temperature zaposlenih ob prihodu na delo. Sprašujete nas tudi glede možnosti, da bi za čas trajanja epidemije s COVID-19 uvedli inteligentni IR sistem merjenja in spremljanja telesne temperature v realnem času.

Kot pojasnjujete sistem omogoča varno, točno in hitro merjenje telesne temperature; s tem bi se tudi izognili tveganju izpostavljenosti z okužbo pri zaposlenih, ki merijo telesno temperaturo. Za posnetke, ki bi jih dobili preko IR sistema, bi zagotovili sprotno brisanje oziroma bi uvedli princip »prenosa v živo«.

Sistem preko IR kamere meri telesno temperaturo iz daljave, za svoje delovanje pa uporablja tehnologijo prepoznave obraza ter vseskozi spremlja lokacijo zaposlenega. Takoj, ko se poviša telesna temperatura pri določenem zaposlenem, bi sistem javil spremembo telesne temperature. Menite, da je tako stalno spremljanje telesne temperature v tem času ključno in nujno potrebno za vaše nemotene delovne procese v proizvodnji in zagotavljanju zdravil 50 milijonom bolnikov, ki se z vašimi zdravili zdravijo vsak dan (tu interesi družbe, ki ima odgovornost proizvesti in dobaviti zdravila tudi v času epidemije, prevladajo nad interesi zaposlenih) ter za zagotavljanje preprečitve okužbe s COVID-19 med zaposlenimi (zaščita življenjskih interesov zaposlenih). Menite, da je takšno merjenje telesne temperature v času trajanja epidemije utemeljeno in nujno potrebno in da zasledovanih namenov (zagotoviti zdravo delovno okolje, zmanjšati izpostavljenost zaposlenih okužbi, zagotoviti zadostno količino zdravil, ohraniti zaposlitve, zagotoviti prilive v davčno blagajno) ni mogoče doseči na drug način, ki je s stališča zasebnosti in dostojanstva zaposlenih manj škodljiv oziroma vsiljiv.


Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP uvodoma pojasnjuje, da delodajalci glede na določbe delovno-pravne zakonodaje v običajnih razmerah niso upravičeni do obdelave zdravstvenih podatkov zaposlenih, med katere sodijo tudi podatki o telesni temperaturi zaposlenih. Tovrstni podatki sodijo med posebne vrste osebnih podatkov in Splošna uredba v členu 9 določa, da je njihova obdelava prepovedana, če ni podana katera od izjem iz 2. odstavka člena 9. V opisanem primeru pa gre hkrati, kolikor je razbrati, tudi za uporabo biometrijskih ukrepov (tehnologija prepoznave obraza), če se pri tem uporablja takšna tehnologije, ki omogoča enolično prepoznavo posameznika.

V času, ko se soočamo s širjenjem okužb s COVID-19, in je ogroženo tako zdravje posameznika kot javno zdravje, lahko posebne okoliščine terjajo ukrepe, ki lahko posegajo tudi na področje obdelave posebnih vrst osebnih podatkov. Treba je upoštevati, da so lahko ukrepi, ki sicer posegajo na področje obdelave posebnih vrst osebnih podatkov, tudi v zaščiti življenjskih interesov zaposlenih, zakonitih interesih družbe in tudi v javnem interesu. Vendar pa gre za vprašanje, na katerega mora primarno podati odgovor zdravstvena stroka, v opisanem primeru zlasti tudi pooblaščena oseba za medicino dela.

V posvetu s pristojnimi (zlasti pooblaščeno osebo, ki določa ukrepe medicine dela) morate torej presoditi zlasti:

  • ali je res nujno in primerno, da delodajalec meri in/ali spremlja telesno temperaturo zaposlenih, vseh zaposlenih ali samo določenih;
  • ali je nujno in primerno te podatke hraniti, ob upoštevanju specifičnih okoliščin.
  • ali je glede na zahteve varovanja zdravja (način prenašanja okužbe ipd.) in organizacije delovnega procesa (naravo dela, prostora, način dela ipd.) to res treba početi sproti ves čas delovnega procesa (kar s seboj potegne posege v zasebnost, kot so biometrični ukrepi) – pri tem je vsekakor pomembno vprašanje, ali samo stalno merjenje temperature, ki se zviša ob izbruhu okužbe, resnično lahko prepreči, da se zaposleni okužijo;
  • ali obstajajo morebitni drugi manj invazivni ukrepi, ki so morda celo bolj učinkoviti z vidika dejanskega preprečevanja širjenja okužbe in zagotavljanja nemotenega delovnega procesa (tako so npr. kot poročajo mediji določene organizacije delo organizirale na način, da določena skupina zaposlenih dela določeno število dni, drugi ostanejo v domači izolaciji (torej se možnost okužbe bistveno zmanjša).

Okoliščine se namreč lahko bistveno razlikujejo od primera do primera, zato ni mogoče vnaprej podati splošnega in enovitega odgovora. Prav tako pa IP ni pristojen presojati o samih zdravstvenih ukrepih in njihovi učinkovitosti.

Glede na navedeno IP delodajalcem, ki razmišljajo o uvedbi merjenja ali spremljanja temperature zaposlenih, podaja naslednja priporočila:

  • V prvi vrsti menimo, da bi se delodajalec moral posvetovati s predstavniki medicinske stroke, za mnenje lahko povpraša izbranega izvajalca medicine dela in pridobi oceno stroke, ali je tovrstno merjenje, nujno in upravičeno, v kakšnem obsegu naj se izvaja, če je nujno in v kakšnem obsegu je primerna hramba podatkov, če sploh. Menimo, da je zdravstvena stroka tista edina primerna, ki lahko poda odgovor glede nujnosti in primernosti obdelave teh podatkov. Ob tem glede na razpoložljive podatke ni razbrati, zakaj bi bilo treba merjenje izvajati neprekinjeno in na način, ki vključuje uporabo biometrijskih ukrepov (zanje veljajo določbe 80. člena ZVOP-1), če se pri tem uporablja takšna tehnologija, ki omogoča enolično prepoznavo posameznika in ne zgolj “zaznavo” obraza.
  • Delodajalec bi moral izvesti oceno učinkov glede varstva osebnih podatkov. Glede na to, da gre za specifično vprašanje in ne za kompleksen projekt obdelave osebnih podatkov, je lahko takšna ocena specifična, kratka in jedrnata. Na spletni strani IP lahko najdete smernice, kako se tovrstne ocene učinka izvedejo (www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-ocene-učinkov-na-varstvo-osebnih-podatkov), za mnenje na oceno učinka pa je priporočljivo angažirati pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, kolikor jo je delodajalec imenoval.
  • Kolikor gredo priporočila zdravstvene stroke v smer, da se takšno merjenje oziroma spremljanje izvaja, je treba zaposlene o tem ustrezno obvestiti skladno z določbami člena 13 Splošne uredbe, prav tako pa je treba upoštevati vsa temeljna načela varstva osebnih podatkov (člen 5 Splošne uredbe) in zagotoviti vse ostale potrebne in ustrezne  varovalke: minimizacija in sorazmernost obsega obdelave osebnih podatkov in rokov hrambe, varnost podatkov, skrb za točnost in ažurnost podatkov.

S spoštovanjem,

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka

Pripravil:                                                                                                                                

mag. Andrej Tomšič,
namestnik informacijske pooblaščenke