Neposredno trženje po e-pošti

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Obrnili ste se na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) s svojim zaprosilom za mnenje. Pojasnjujete, da imate dve večji bazi kontaktov, ki jih želite uporabiti za neposredno trženje. V prvi so e-naslovi nekdanjih naročnikov in v drugi e-naslovi oseb, ki so nekdaj komentirali članek. Zanima vas, če je skladno s pravili varstva osebnih podatkov, da bazo bivših naročnikov uporabite za neposredno trženje brez vnaprejšnje privolitve. Zanima vas tudi, ali lahko drugo bazo uporabite za pridobivanje privolitev na neposredno trženje.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

IP pojasnjuje, da so pravila za neposredno trženje na e-naslove fizičnih oseb urejena z Zakonom o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15 in 40/17; v nadaljevanju ZEKom-1). Pristojnost za nadzor nad uporabo teh pravil nosi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS), zato se lahko za tolmačenje pravil neposrednega trženja obrnete tudi nanje.

IP v okviru svojih pristojnosti lahko pojasni, da po drugem odstavku 158. člena ZEKom-1: »Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev pod pogojem, da kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatki za stike pridobljeni in ob vsakem sporočilu v primeru, da kupec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku.« Če se neposredno trženje izvaja pod navedenimi pogoji iz drugega odstavka 158. člena ZEKom-1, potem predhodna privolitev posameznika ni potrebna. 

Kadar niso izpolnjeni pogoji za neposredno trženje pod omenjenimi pogoji iz drugega odstavka 158. člena ZEKom-1, potem je neposredno trženje dopustno le na podlagi predhodnega soglasja (tako izhaja iz prvega odstavka 158. člena ZEKom-1, ki določa, da je uporaba samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja dovoljena samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja.

IP v praksi dopušča, da upravljavci uporabijo zakonito zbrane elektronske naslove za kontaktiranje posameznikov, da bi pridobili njihovo privolitev za neposredno trženje. Podlaga za obdelavo osebnih podatkov za namen pridobivanja privolitev je zakoniti interes (člen 6(1)(f) Splošne uredbe), ki mora prevladati nad upravičenim pričakovanjem posameznikov – določba 6(1)(f) Splošne uredbe pravi, da je obdelava zakonita, če je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Upravljavec osebnih podatkov pa nosi odgovornost, da glede na konkretne okoliščine za vsakokratno uporabo baze za namen pridobivanja privolitev, izkaže, da so izpolnjeni pogoji skladno s členom 6(1)(f) Splošne uredbe – da upravičena pričakovanja posameznikov (glede uporabe njihovih podatkov za namen pridobivanja privolitev) ne prevladajo nad zakonitim interesom, ki se z obdelavo zasleduje.   

Upamo, da smo vam s svojimi pojasnili uspeli pomagati.

Lep pozdrav,

Anže Novak, univ. dipl. prav.

Svetovalec Pooblaščenca za preventivo