Uporaba zasebnih telefonskih številk v službene namene

Obrnili ste se na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) s svojim zaprosilom za pojasnila v zvezi z uporabo zasebne telefonske številke zaposlenega v službene namene. Pojasnjujete, da je vaš delodajalec od nekaterih zaposlenih pridobil privolitev za uporabo zasebnih telefonskih številk zaposlenih za službene namene, sedaj pa je sprejel pravilnik, ki predpisuje pogoje pod katerimi sme delodajalec te telefonske številke uporabiti. Zanima vas, ali je to dopustno, da s sprejetim pravilnikom delodajalec prisili zaposlene v uporabo njihovih telefonskih številk za službene namene, tudi če se zaposleni s tem ne strinja?

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

IP pojasnjuje, da v delovnih razmerjih privolitev kot podlaga za obdelavo osebnih podatkov praviloma ne pride v poštev, saj med zaposlenim in delodajalcem obstaja razmerje podrejenosti-nadrejenosti, kjer se privolitev načeloma šteje za prisiljeno. Prisiljena privolitev ni veljavna privolitev.

Podlago za obdelavo osebnih podatkov v delovnih razmerjih praviloma predstavlja zakon. Po 48. členu ZDR-1 se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.

Da bi se štelo, da telefonska številka posameznika oz. njegova dosegljivost izven delovnega časa predstavlja obveznost iz delovnega razmerja mora takšna zahteva izhajati iz internega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi. V takem primeru pa je tudi delodajalec tisti, ki mora poskrbeti za ustrezno infrastrukturo, ki omogoča dosegljivost posameznika izven njegovega delovnega časa. Kako bo delodajalec to zagotovil, pa je prepuščeno njemu samemu. IP poudarja, da delavec ni dolžan dati na razpolago svojih sredstev za to, da lahko delodajalec izpolnjuje svoje dolžnosti, delavec pa svoja sredstva sicer lahko da na razpolago delodajalcu, če to sam želi. Če delavec svojih sredstev, npr. zasebne telefonske številke, ne želi dati na razpolago delodajalcu, to nikakor ne sme in ne more vplivati na njegovo delovno razmerje.

Lep pozdrav,

Pripravil:

Anže Novak, univ. dipl. prav.

Svetovalec Pooblaščenca za preventivo

Mojca Prelesnik

informacijska pooblaščenka