Dostop do informacij za medije

45. člen Zakona o medijih (ZMed) določa, da predstavniki medijev – novinarji - pridobivajo informacije za medije. Informacije za medije so širši pojem od informacij javnega značaja in zajemajo:

informacije, ki jih zavezanec na lastno pobudo posreduje medijem;
informacije, ki jih zavezanec posreduje kot odgovor na vprašanje (pojasnila, razlage, analize, komentarji).

Zavezanci po ZMed so enaki zavezancem po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) – organi in poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

Če medij zahteva odgovor na vprašanje, se njegova vloga obravnava po določbah ZMed (prednost je predvsem krajši rok za odločitev).

Če medij zahteva dostop do dokumenta, se njegova vloga obravnava po določbah ZDIJZ.

Kako naj medij postavi vprašanje po ZMed?

Medij mora vprašanje vložiti pisno po navadni ali elektronski pošti (digitalno potrdilo ali elektronski podpis nista potrebna).

Informacijski pooblaščenec je pripravil obrazec, ki vam je lahko v pomoč pri vlaganju vprašanj po ZMed.

Preden medij postavi vprašanje, je priporočljivo, da:

pobrska po spletu in preveri, ali niso morda informacije, ki jih želi pridobiti, že kje javno dostopne – morda jih je zavezanec že sam javno objavil;
se pozanima, ali je subjekt, na katerega se obrača, sploh zavezanec po ZDIJZ – to je mogoče enostavno preveriti v registru zavezancev, ki je objavljen na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES);
poskusi izvedeti (npr. pri uradni osebi zavezanca), ali se informacije, po katerih sprašuje, nahajajo v kakšnem dokumentu in kako približno se imenuje ta dokument – medij sicer ni dolžan imenovati dokumenta po številki ali drugih oznakah, vendar natančnejša opredelitev zahtevanih informacij prispeva k hitrejšemu postopku.

Dolžnosti zavezancev

ZMed zavezancem nalaga dolžnost, da odločijo o pisnem vprašanju medija in:

do konca naslednjega delovnega dne od prejema vprašanja pisno obvestijo medij, če zavrnejo ali delno zavrnejo odgovor na vprašanje ali
v sedmih delovnih dneh od prejema vprašanja mediju posredujejo odgovor na vprašanje.

Obvestilo o zavrnitvi ali delni zavrnitvi odgovora na vprašanje se šteje kot zavrnilna odločba.

Medij lahko v roku treh dni po prejetem odgovoru zahteva dodatna pojasnila, ki mu jih mora zavezanec posredovati najkasneje v treh dnevih.

Vsebina obvestila o zavrnitvi oziroma odgovora

Pisno obvestilo o zavrnitvi ali delni zavrnitvi odgovora oziroma odgovor mora vsebovati:

ime medija, ki je vprašanje postavil;
navedbo vprašanja;
odločitev o zavrnitvi ali delni zavrnitvi (utemeljitev izjeme od prostega dostopa) oziroma odgovor na vprašanje.

Zavezanec lahko mediju zavrne ali delno zavrne odgovor na vprašanje, če zahtevane informacije vsebujejo podatke, ki so v ZDIJZ taksativno navedene kot izjeme od prostega dostopa.

Pritožba zoper zavrnilni odgovor

Pritožba zoper obvestilo o zavrnitvi ali delni zavrnitvi odgovora (odločbo) je dovoljena le, če odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Torej, če zavezanec z informacijo, ki predstavlja odgovor na vprašanje, ne razpolaga v materializirani obliki, se medij ne more pritožiti zoper obvestilo o zavrnitvi ali delni zavrnitvi odgovora, ki se nanaša na takšno informacijo.

Informacijski pooblaščenec je pripravil obrazec, ki vam je lahko v pomoč pri vložitvi pritožbe po ZMed.

Globa za kršitev določb ZMed

ZMed predvideva globe od 2.086,46 do 20.864,63 EUR za organ, 500,75 EUR za odgovorno osebo in 250,37 EUR za fizično osebo:

če ne da pisnega odgovora do konca naslednjega delovnega dne;
če ne da resničnih in celovitih informacij v roku (velja 7 delovnih dni);
če ne pošlje dodatnih pojasnil o zavrnilnem odgovoru (nanaša se na 7. odstavek 45. člena ZMed).