Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Europol

+ -

Europol – Evropski policijski urad je kot agencija Evropske unije pristojen za organizirani kriminal, terorizem in druge hujše oblike kriminala, ki prizadenejo dve ali več držav članic tako, da je zaradi obsega, pomena in posledic kaznivih dejanj potreben skupen pristop držav članic. Temeljna naloga Europola je izboljšati učinkovitost in sodelovanje med pristojnimi organi držav članic pri preprečevanju in v boju proti hujšim oblikam organiziranega kriminala. Osnovni cilj Europola pa je doseči pomemben prispevek na področju odkrivanja, preprečevanja in pregona kaznivih dejanj v Evropski uniji, posebej v boju proti organiziranemu kriminalu in v boju proti delovanju organiziranih kriminalnih družb.

Europol od policijskih organov v vseh državah članicah pridobiva in analizira osebne podatke o posameznikih v zvezi z spodaj omenjenimi kaznivimi dejanji.

Europol ima edinstvene zmogljivosti za boj proti kriminalu, vključno z obsežno bazo podatkov za dosego svojega cilja – izboljšati učinkovitost in sodelovanje med pristojnimi organi držav članic pri preprečevanju in boju proti hujšim oblikam mednarodnega organiziranega kriminala, predvsem na naslednjih področjih: 

  • nezakonita trgovina z drogami;
  • mreže za nezakonito priseljevanje;
  • nezakonita trgovina z motornimi vozili;
  • nezakonita trgovina z ljudmi, vključno z otroško pornografijo;
  • ponarejanje denarja in drugih plačilnih sredstev;
  • nezakonita trgovina z radioaktivnimi in jedrskimi snovmi;
  • terorizem.

Europol nima izvršilne moči in njegovi uradniki ne morejo aretirati osumljencev ali ukrepati brez odobritve pristojnih nacionalnih organov. Njegova podpora sestoji predvsem iz orodij, ki so lahko v pomoč pri ukrepih, ki jih izvajajo pristojni nacionalni organi. Ta orodja so:

  • hitra izmenjava informacij,
  • visoko strokovna analiza obveščevalnih podatkov, ter 
  • usklajevanje, strokovnost in usposabljanje.

Europol je bil ustanovljen 7. februarja 1992 s podpisom Maastrichtske pogodbe, natančneje K1 (9) členom pogodbe, ki določa, da naj se z namenom policijskega sodelovanja ustanovi Evropski policijski urad (Europol). Europolov sedež je v Haagu na Nizozemskem. Formalni status Europola je bil dosežen s Konvencijo o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu), ki je začela veljati 1. oktobra 1998. Dne 1. januarja 2010 je Konvencijo o Europolu nadomestil Sklep Sveta z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (EUROPOL) (Sklep Sveta o Europolu). Europol je s tem postal agencija EU. Z dnem 1. maj 2017 pa je Sklep Sveta o Europolu nadomestila Uredba (EU) 2016/794 z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (Uredba o Europolu).

Uredba o Europolu delovanje in položaj Europola prilagaja pravilom Lizbonske pogodbe ter določa pravila Europola, vključno s sistemom, po katerem lahko Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti politično spremlja dejavnosti agencije. Med cilji Europola uredba navaja podpiranje in krepitev:

  • dejavnosti organov držav EU;
  • medsebojnega sodelovanja med državami EU pri preprečevanju terorizma in v boju proti hudim kaznivim dejanjem, ki prizadenejo dve ali več držav EU, in oblikam kriminalitete, ki vplivajo na skupni interes v okviru politike EU.

 Uredba določa številne posebne naloge za doseganje teh ciljev, med drugim:

  • zbiranje, hramba, obdelava, analiziranje in izmenjava informacij, vključno s kriminalistično obveščevalnimi informacijami o kaznivih dejanjih;
  • obveščanje držav EU prek nacionalnih enot Europola o vseh informacijah in povezavah med kaznivimi dejanji brez odlašanja;
  • usklajevanje, organiziranje in izvajanje preiskovalnih in operativnih ukrepov za podpiranje in krepitev ukrepov pristojnih organov držav EU;
  • pripravo ocen ogroženosti, strateških in operativnih analiz ter poročil o splošnem stanju;
  • sodelovanje v skupnih preiskovalnih skupinah;
  • razvoj centrov specializiranega strokovnega znanja EU za boj proti nekaterim oblikam kriminalitete, na primer Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti;
  • podpora državam EU v boju proti kriminaliteti, ki jo omogoča uporaba spleta ali se spodbuja ali stori z uporabo spleta.

Nadzor nad osebnimi podatki, ki jih obdeluje Europol

Nadzor nad obdelavo osebnih podatkov in s tem zagotavljanje, da med shranjevanjem, obdelavo in uporabo podatkov, ki jih ima Europol, niso kršene pravice posameznikov. izvaja Evropski nadzornik za varstvo podatkov (EDPS).

EDPS ima v tem kontekstu naslednje dolžnosti:

  • obravnava in preiskuje pritožbe ter o izidu v razumnem roku obvesti posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;
  • opravlja poizvedbe, bodisi na lastno pobudo bodisi na podlagi pritožbe, in o izidu v razumnem roku obvesti posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki;
  • spremlja in zagotavlja, da Europol pri obdelavi osebnih podatkov uporablja to uredbo in druge akte Unije v zvezi z varstvom fizičnih oseb;
  • bodisi na lastno pobudo bodisi kot odziv na posvetovanje Europolu svetuje o vseh zadevah v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, zlasti preden pripravi notranji pravilnik glede varstva temeljnih pravic in svoboščin pri obdelavi osebnih podatkov;
  • vodi register novih vrst postopkov obdelave, o katerih je uradno obveščen na podlagi člena 39(1) in ki so evidentirani v skladu s členom 39(4);
  • opravi predhodno posvetovanje o obdelavi, o kateri je uradno obveščen.

EDPS lahko na podlagi določb Uredbe o Europolu:

  • posameznikom svetuje glede uveljavljanja njihovih pravic;
  • zadevo predloži Europolu v primeru domnevne kršitve določb, ki urejajo obdelavo osebnih podatkov, ter po potrebi poda predloge za odpravo te kršitve in za izboljšanje varstva posameznikov;
  • odredi, da se zahtevkom za uveljavljanje nekaterih pravic v zvezi s podatki ugodi, kadar so taki zahtevki zavrnjeni v nasprotju s členoma 36 in 37;
  • opozarja ali opominja Europol;
  • Europolu odredi, naj izvede popravek, omejitev, izbris ali uničenje osebnih podatkov, ki so bili obdelani v nasprotju z določbami, ki urejajo obdelavo osebnih podatkov, in o takih dejanjih uradno obvesti tretje stranke, ki so jim bili takšni podatki razkriti;
  • Europolu naloži začasno ali dokončno prepoved postopkov obdelave, ki so v nasprotju z določbami, ki urejajo obdelavo osebnih podatkov;
  • zadevo predloži Europolu ter po potrebi Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji;
  • zadevo predloži Sodišču Evropske unije pod pogoji iz PDEU;
  • nastopa kot intervenient v tožbah, vloženih pri Sodišču Evropske unije.

Eden temeljnih vidikov nadzora na obdelavo osebnih podatkov, ki jih ima Europol, je tudi tesno sodelovanje med EDPS in nacionalnimi nadzornimi organi za varstvo osebnih podatkov, ki se izvršuje predvsem v okviru Odbora za usklajeni nadzor (Coordinated Supervision Committee). Gre za skupino nacionalnih nadzornih organov in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, ki skrbi za usklajen nadzor nad obsežnimi informacijskimi sistemi ter organi, uradi in agencijami EU. Odbor v okviru svoje pristojnosti opravlja zlasti naslednje naloge:

  • izmenjuje relevantne informacije;
  • nudi pomoč nadzornim organom pri izvajanju pregledov in nadzorov;
  • preučuje splošne težave, ki se pojavljajo pri izvajanju neodvisnega nadzora ali pri uveljavljanju pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;
  • preučuje težave pri razlagi ali uporabi pravnega akta EU o vzpostavitvi informacijskega sistema velikega obsega ali urada, organa ali agencije EU, ki je predmet usklajenega nadzora;
  • pripravlja usklajene predloge za skupne rešitve;
  • izdaja mnenja, smernice, priporočila in najboljše prakse, ki so jih EDPS in nacionalni nadzorni organi dolžni v čim večjem obsegu upoštevati;
  • razpravlja o primerih, ki jih predloži EDPS ali kateri koli nacionalni nadzorni organ, ter
  • spodbuja ozaveščenost o pravicah glede varstva podatkov.

Pravice posameznikov

1. Pravica do dostopa (36. člen Uredbe o Europolu)

Pravico imate pridobiti informacije o tem, ali Europol obdeluje vaše osebne podatke. Europol vam mora na vašo zahtevo posredovati potrdilo o tem, ali obdelujejo vaše osebne podatke, informacije o namenu obdelave, prejemnikih vaših podatkov, o virih, o pravni podlagi za obdelavo podatkov ter o predvidenem roku hrambe podatkov. Ta storitev je brezplačna. Europol mora vašo zahtevo dokončno razrešiti v roku treh mesecev.

Vendar pa lahko Europol vašo zahtevo po dostopu do lastnih podatkov zavrne, če je to potrebno zaradi:

  • opravljanja svojih nalog,
  • zaščite varnosti in javnega reda ali preprečevanja kaznivega dejanja,
  • zagotavljanja, da ne bo ogrožena nobena nacionalna preiskava, ali
  • zaščite pravic in svoboščin tretjih oseb.

Če z Europolovo odločitvijo niste zadovoljni, se lahko pritožite pri EDPS: edps.europa.eu/data-protection/our-role-supervisor/complaints_en. EDPS lahko zadevo predate tudi, če na svojo zahtevo v treh mesecih ne prejmete odgovora. 


2. Pravica do popravka, izbrisa in omejitve (37. člen Uredbe o Europolu)

Pravico imate zahtevati, da Europol popravi ali izbriše nepravilne podatke o vas. Če z odgovorom Europola niste zadovoljni ali ga niste prejeli v roku treh mesecev, lahko zadevo predložite EDPS:

edps.europa.eu/data-protection/our-role-supervisor/complaints_en.

Odbor za usklajeni nadzor je pripravil tudi Vodič za izvajanje pravic posameznika do dostopa, popravka, izbrisa in omejitve:

https://edpb.europa.eu/our-work-tools/our-documents/csc-data-subject-rights/europols-information-systems-guide-exercising_en

3. Druge pravice (42. člen Uredbe o Europolu)

Od nacionalnega organa za varstvo podatkov (v Sloveniji je to Informacijski pooblaščenec) imate pravico zahtevati, da preveri, ali je pristojni organ v vaši državi (v Sloveniji je to Ministrstvo za notranje zadeve - Policija) Europolu zakonito posredoval podatke o vas. Od istega organa lahko zahtevate tudi, da preveri, ali se je pristojni organ o vaših osebnih podatkih pri Europolu pozanimal na zakonit način.