Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Ob 5. obletnici uporabe Splošne uredbe Informacijski pooblaščenec posredoval Državnemu zboru Letno poročilo za leto 2022

+ -
25.05.2023

Leto 2022 je bilo tudi na področju dela Informacijskega pooblaščenca (IP) v številnih pogledih leto vračanja v normalo po 2 letih, ki so ju na obeh področjih varovanja obeh ustavnih pravic: do varstva podatkov in dostopa do informacij javnega značaja močno zaznamovali ukrepi povezani s COVID-19. Hkrati  so se v preteklem letu na obeh področjih zgodili pomembni  koraki v smer krepitve ravni varstva obeh ustavnih pravic, saj je Državni zbor decembra 2022 sprejel dolgo pričakovani nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) ter začel zakonodajni postopek za ratifikacijo Konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov (Tromsø konvencija). Slovenija pa je marca 2023 kot 14. država pristopila k tej pomembni evropski konvenciji za področje transparentnosti javnega sektorja.

Na področju varstva osebnih podatkov ob pogledu v preteklo leto ni mogoče spregledati tudi zakonodajnih postopkov na ravni EU povezanih z razvojem tehnologij. Gre za kompleksno urejanje področja izmenjave in varovanja različnih vrst podatkov, prav tako je v letu 2022 posebej odmevala tudi odločitev Ustavnega sodišča, v kateri je to ugotovilo neustavnost odlokov Vlade o načinu ugotavljanja izpolnjevanja pogoja PCT in potrdilo, da je vsako poseganje v pravico do varstva osebnih podatkov dopustno le na podlagi zakona in ne izven Državnega zbora s strani Vlade. Na ravni dela IP v Evropskem odboru za varstvo podatkov velja izpostaviti, da je odbor v letu 2022 sprejel pet zavezujočih odločitev glede podjetij, ki izvajajo čezmejno obdelavo podatkov, med drugim v zadevah proti podjetju Meta. V postopku nadzora, ki je zadeval obdelavo osebnih podatkov otrok s strani omrežja Instagram, je bila po zaključenem postopku pred evropskim odborom s strani Irskega nadzornega organa izrečena doslej najvišja upravna sankcija 405 milijonov evrov in s tem v praksi potrjene posebej visoke zahteve glede varovanja podatkov otrok. V postopkih glede kršitev pri obdelavi osebnih podatkov s strani omrežij Facebook in Instragam pa sta bili izrečeni globi 210 (Facebook) in 180 milijonov evrov (Instagram).

Na področju učinkovitosti dostopa do informacij javnega značaja analiza podatkov za preteklo leto kaže, da je še vedno veliko možnosti za izboljšave prakse transparentnosti državnih institucij. IP je skupno obravnaval 696 pritožbenih zadev v letu 2022 (639 v letu 2021). Zlasti se je v letu 2022 povečalo število pritožb zoper zavrnilne odločbe, medtem ko je raven števila pritožb zoper molk organov (241) primerljiva z letom 2021 (244). Tudi v letu 2022 je Informacijski pooblaščenec največ pritožb prejel zoper državne organe (283), spodbuden pa je podatek, da se je skupno število teh pritožb (tako zoper zavrnilne odločitve kot zaradi molka organa) v primerjavi z letom 2021 zmanjšalo za 16 %. Povečanje števila pritožb zoper občine gre pripisati času lokalnih volitev. Iz statističnih podatkov namreč izhaja, da je število pritožb zaradi molka občin rahlo upadlo, kar kaže na to, da se odzivnost občin ni zmanjšala, temveč se je že tretje leto zapored nekoliko izboljšala. Zmanjšalo se je tudi število pritožb zoper poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, precej pa se je povečalo število pritožb zoper druge kategorije zavezancev, zlasti zoper javne zavode in druge osebe javnega prava. IP pristojno Ministrstvo za javno upravo zato poziva, da tem zavezancem, ki se s tovrstnimi zahtevami srečujejo redkeje, nameni več pozornosti. S ciljem krepitve poznavanja svoje prakse je IP leta 2022 podal 275 pisnih odgovorov na zaprosila zavezancev, odgovoril pa je tudi na 838 zaprosil v okviru telefonskega dežurstva. Primere iz prakse redno objavljamo na svoji spletni strani.

ZVOP-2 je področje varstva podatkov spet postavil v ospredje in IP v celoti omogočil polno izvrševanje pristojnosti nadzora in izrekanja sankcij po Splošni uredbi. Na področju varstva podatkov je IP tudi v letu 2022 prejel veliko število prijav kršitev (skupaj 1030) in pritožb v zvezi z uveljavljanjem pravic posameznikov (skupaj 160). Žal pri obravnavi pritožb v zvezi z uveljavljanjem pravic posameznikov znova ugotavljamo, da je odzivnost upravljavcev pogosto neustrezna in da se marsikateri upravljavec ne zaveda svojih obveznosti, ki izhajajo iz ustavne pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, v nekaterih primerih pa je pomanjkljiva tudi zakonska ureditev glede dopustnosti omejitev pravic posameznikov in pooblastil organov za množično obdelavo podatkov. Zato je v tem delu IP v letu 2022 vložil zahtevo za presojo ustavnosti Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.

ZVOP-2 je začel veljati 26. 1. 2023, zato Informacijski pooblaščenec tudi v letu 2022 zavezancem ni mogel izrekati sankcij za kršitve Splošne uredbe. Praksa bo pokazala, ali je pristop, ki ga je zakonodajalec z ZVOP-2 izbral za umestitev upravnih glob iz Splošne uredbe v slovenski pravni red, zakonsko vzdržen. Na področju inšpekcijskega nadzora se je sicer znova pokazalo, kako nujno je transparentno obveščanje o obdelavah. Najbolj množične prijave so bile namreč povezane z vprašanji neustrezne seznanjenosti posameznikov s pravno podlago za obdelavo. IP je v letu 2022 prejel tudi 12 obvestil o kršitvah podatkov o pacientih na podlagi 46. člena Zakona o pacientovih pravicah ter 86 uradnih obvestil o kršitvi varnosti osebnih podatkov na podlagi 33. člena Splošne uredbe.

Pomemben delež aktivnosti IP, ki je vsako leto večji, je bil v letu 2022 posvečen sodelovanju v Evropskem odboru za varstvo osebnih podatkov ter čezmejnemu nadzornemu sodelovanju v zvezi z upravljavci, ki izvajajo čezmejno obdelavo osebnih podatkov. Statistični podatki kažejo, da nov instrument formalnega sodelovanja v inšpekcijskih postopkih po Splošni uredbi kaže rezultate, saj je bilo v letu 2022 izrečenih več kot 1400 upravnih sankcij po Splošni uredbi, v okviru čezmejnih postopkov 'vse-na-enem mestu' pa je bilo izdanih več kot 700 odločitev nadzornih organov v EU. IP je sodeloval v 368 postopkih čezmejnega sodelovanja po 60. in 61. členu Splošne uredbe, kar pomeni 70-odstotno povečanje glede na leto 2021, pri čemer je v 182 na novo začetih postopkih sodeloval kot zadevni nadzorni organ, v osmih primerih pa je bil vodilni nadzorni organ. 11 postopkov čezmejnega sodelovanja pa je Informacijski pooblaščenec sprožil, in sicer na podlagi prejete prijave oz. pritožbe.

IP je zelo aktivno deloval tudi pri širjenju znanja: svetoval je 2.341 posameznikom in pravnim osebam, in sicer je izdal 876 pisnih mnenj ter prek telefona svetoval 1.465 zavezancem in posameznikom. Izvedel je tudi 53 pro bono predavanj. Od sprejema ZVOP-2 decembra 2022 se je IP posvetil pripravi gradiv za zavezance in posameznike. Posebno pozornost je s preventivnimi aktivnostmi IP v letu 2022 namenil izvajanju obveznosti zavezancev glede imenovanja pooblaščenih oseb za varstvo osebnih podatkov, z aktivnostmi za skladnost pri zastopnikih pacientovih pravic pa pravicam pacientov. V okviru skupne akcije nadzora smo nadzorni organi v EU v okviru evropskega odbora naslovili tudi temo uporabe storitev računalništva v oblaku v javnem sektorju. IP pa je poleg tega sodeloval tudi pri pripravi smernic in priporočil odbora, med drugim glede pravice dostopa do lastnih podatkov, glede zavajajočih (temnih) vzorcev na družbenih omrežjih, glede uporabe prepoznave obraza s strani organov pregona ter glede sodelovanja nadzornih organov po 60. členu Splošne uredbe.

Letno poročilo je dostopno na povezavi.

 

Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka