Leto aplikacij za sledenje stikom okuženih s Covid-19 v EU – razlogi za nedosežene cilje in odgovornost vlad
+ -Poročilo nevladnih organizacij Civil Liberties Union for Europe odkriva zakaj aplikacije za sledenje stikom okuženih s Covid-19 niso dosegle ciljev: zaradi pomanjkljive komunikacije vlad in netransparentnosti glede uporabe aplikacij in podatkov, je bilo porušeno zaupanje v aplikacije, posledica pa nižje število uporabnikov. Nekatere vlade se pred uvedbo aplikacij niso posvetovale z nacionalnimi organi za varstvo osebnih podatkov, niti z neodvisnimi strokovnjaki glede pričakovane učinkovitosti aplikacij. Aplikacije niso prekinile verige okužb.
Po začetku pandemije leta 2020 se je večina vlad držav članic EU odločila za uvedbo mobilnih aplikacij za sledenje stikov okuženih s SARS Cov-2 virusom, z upanjem, da bi široka uporaba omogočila omejevanje širjenja virusa. Uvedbo so spremljali dvomi zagovornikov človekovih pravic, da bi uvajanje tehnoloških rešitev lahko pomenilo njihovo rabo za masovni nadzor in nevarnost, da bi postale stalnica v našem vsakodnevnem življenju. Poročilo ugotavlja, da se ti scenariji niso uresničili zahvaljujoč opozarjanju na vidike varovanja zasebnosti in razvoju tehničnih načinov slednja stikov, ki ne temeljijo na beleženju lokacij posameznikov.
Poročilo niza razloge, zakaj aplikacije niso dosegle želenih ciljev in odkriva, da so jih nekatere vlade v letu 2021 prenehale uporabljati, ne da bi javnosti omogočile izvedeti, kaj je šlo pri delovanju narobe. Navaja, da si je v večini držav aplikacijo naložilo manj kot 20% državljanov (v Sloveniji 19%), največ pa na Irskem, Finskem in Danskem, torej v državah, kjer so bili glede uvedbe aplikacij bolj transparentni in so s tem dosegli večje zaupanje v javnosti.
Raziskava našteje tudi napake pri uvajanju aplikacij. Vlade več držav članic niso zagotovile javne razprave, kar je porušilo zaupanje v aplikacije in tudi v druge ukrepe. Porušeno zaupanje je rezultiralo v nizkem številu uporabnikov. Številne vlade se pred uvedbo tudi niso posvetovale z nacionalnimi organi za varstvo osebnih podatkov, kar je v nasprotju z Evropsko uredbo o varstvu podatkov (GDPR), niti ne z neodvisnimi strokovnjaki glede pričakovane učinkovitosti aplikacij. Tu je poleg Češke, Poljske, Mađarske in Španije izpostavljena tudi Slovenija, četudi je Informacijski pooblaščenec opozarjal na pomanjkanje posvetovanja in diskusije o aplikaciji, na to, da mora biti najprej izdelana presoja vplivov na zasebnost in varstvo osebnih podatkov ter, da morajo biti jasne pravne podlage za njeno delovanje. In končno, številne vlade niso bile transparentne glede delovanja aplikacije in obdelave osebnih podatkov.
Poročilo izpostavlja tudi problem slepega zaupanje v tehnologije brez oprijemljivih dokazov o učinkovitosti aplikacij za namen omejevanja širjenja virusa in zanašanje vlad na sistemske rešitve Googla/Appla, kljub temu, da sistemi tehnoloških velikanov niso enostavno dostopni za revizijo in so njihove zaveze težko preverljive.
Celotno poročilo je dostopno na: https://www.accessnow.org/cms/assets/uploads/2021/10/covid-19-contact-tracing-apps-europe-digital-rights.pdf.
Mojca Prelesnik univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka