Odgovorno ravnanje vseh je ključno v času virusne krize
+ -Informacijski pooblaščenec (IP) prejema številna vprašanja povezana z varstvom osebnih podatkov pri ukrepih zoper širjenje bolezni, posredovanju podatkov o obolelih in ravnanju posameznih organizacij. Poudarjamo, da je v izjemnih situacijah, kar presoja v tovrstnih primerih medicinska stroka oziroma za to pristojne institucije (npr. epidemiološka služba NIJZ), lahko obdelava osebnih podatkov dopustna, če je to potrebno za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo podatki, ali tretjih oseb (splošne javnosti). Stroka mora skrbno presoditi, kdo in o katerih podatkih (tudi osebnih podatkih, če je to potrebno) o obolelih mora biti seznanjen. IP splošnega priporočila ne more in ni pristojen podati. Če pa gre za posredovanje statističnih podatkov (npr. širša lokacija), na podlagi, katerih posameznika ni mogoče enoznačno določiti, torej brez razkrivanja drugih podatkov o obolelem (npr. spol, starost, ulica, delovno mesto ipd.), potem sploh ne gre za obdelavo osebnih podatkov in je posredovanje dopustno.
Zakon izrecno ne določa, kdaj konkretno in od koga bi v nastalih razmerah posameznik lahko pridobil podatke npr. o tem, kdo so okuženi posamezniki, saj so primeri in okoliščine lahko izredno raznolike in v zakonu vseh enoznačno niti ne bi bilo mogoče zajeti. V posameznih primerih se obdelava podatkov izvaja neposredno na podlagi 1. odstavka, 6. člena, tč. d Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR), če pa gre za občutljive osebne podatke (kamor podatki v zvezi z zdravjem vsekakor sodijo), pa na podlagi 2. odstavka člena 9, tč. c.). Posebna privolitev posameznika zato v tovrstnih situacijah ni potrebna. To pomeni, da morajo pristojni presojati od primera do primera in ugotavljati, kateri podatki so potrebni za zaščito življenjskih interesov ljudi.
IP izven inšpekcijskega postopka in vnaprej ne sme in ne more presojati, katere konkretne podatke se sme, lahko ali celo mora obdelovati v zvezi s trenutno situacijo, pač pa le pristojne institucije. Ustreznosti posameznih ukrepov z drugih vidikov IP ne sme komentirati, saj ne odloča o zdravstvenih ukrepih.
V kolikor epidemiološka služba NIJZ v določeni inštituciji potrdi primer okužbe z novim koronavirusom bodisi med zaposlenimi bodisi med uporabniki, bo zdravnik epidemiolog NIJZ z inštitucijo nemudoma vzpostavil stik in ji podal natančna in jasna navodila glede nadaljnjih postopkov in predvidenih ukrepov. V okviru epidemiološke preiskave zdravnik epidemiolog v razgovoru z obolelim opredeli vse osebe, s katerimi je bil oboleli v kontaktu. Skladno z definicijo primera bolezni nato odredi nadaljnje ravnanje - ali bo pri posameznikih opravljeno testiranje, odrejena karantena, ali prejmejo navodila za samoopazovanje ipd. Epidemiološka preiskava odkriva vire okužbe in poti prenašanja ter obsega epidemiološko anketiranje, poizvedovanje in mikrobiološko diagnostiko.
Stroka mora pri načrtovanju ukrepov v tovrstnih izjemnih situacijah vedno pretehtati, kateri osebni podatki so nujni za zaščito življenjskih interesov, katere cilje pa lahko doseže tudi brez osebnih podatkov - npr. s pozivanjem javnosti preko medijev ali spleta, da se tisti posamezniki, ki so se v določenem časovnem obdobju nahajali na določenem kraju, ravnajo skladno z navodili medicinske stroke. Samo razkritje podatka, da je določena bolnišnica, šola, zdravstveni dom, kraj, občina ipd. zabeležil primer okužbe ne pomeni obdelave osebnih podatkov, če na podlagi teh podatkov posameznik ni določljiv, torej brez razkrivanja drugih podatkov o obolelem.
Vsekakor pa je v danih razmerah ključno, da se vsi držimo ukrepov, kot jih sprejemajo in določajo za to pristojne institucije. Tudi zato je bila vzpostavljena brezplačna telefonska številka 080 1404, kamor se posamezniki lahko obrnejo z vprašanji.
VEČ INFORMACIJ O NOVEM KORONAVIRUSU:
Svetujemo spremljanje uradnih informacij na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje in spletnem portalu GOV.SI na naslednjih povezavah:
Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka