prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani

POVZETEK:

Prosilec je želel prejeti vse sodne odločbe, ki jih je izdal organ v obdobju od 1. 1. 2019 do dneva prejema zahteve v primeru kazenskih zadev po 186. členu Kazenskega zakonika. Organ je zahtevo zavrnil s sklicevanjem na sodbo Vrhovnega sodišča, št. XIps 4/2020, kar je IP v pritožbenem postopku zavrnil kot neutemeljeno. IP je ugotovil, da zahtevane sodne odločbe izpolnjujejo vse tri pogoje za obstoj informacije javnega značaja, kot jih določa prvi odstavek 4. člena ZDIJZ, saj spadajo v delovno področje organa, ta pa z njimi razpolaga v materializirani obliki. Zato je prosilcu odobril dostop do njih s prekritimi osebnimi podatki.

ODLOČBA:

Številka: 090-272/2020/6

Datum: 28. 4. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10,  82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 23. 10. 2020, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 9, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. Su 365/2020-7 z dne 2. 10. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 23. 10. 2020 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su 365/2020-7 z dne 2. 10. 2020, se ugodi. Izpodbijana odločba se odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati elektronske kopije sledečih dokumentov:

• dokumente iz prve alineje zahteve z dne 10. 6. 2020:

27. sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. III K 28411/2018 z dne 27. 6. 2019, razen sledečih podatkov:

• v celotnem besedilu osebno ime obtožene osebe ter poleg tega še
• v izreku na str. 2 pod točko A. osebne podatke o obtožencu v prvem odstavku, pri točki 1. datum in naslov garaže, pri točki 2. datume, imena krajev, osebno ime tretje osebe in znamko osebnega vozila z registrsko številko, pri točkah 3., 4., in 5. datum, kraj in osebno ime tretje osebe, na str. 3 pri točki 6 datum, kraj in osebno ime tretje osebe, na str. 4 pod točko B. datum in osebno ime tretje osebe v drugem odstavku;
• v obrazložitvi besedilo 2., 4., 5., 6., 7. in 8. točke, v točki 9 osebno ime tretje osebe, v točki 10 državo državljanstva, v točki 11 osebno ime tretje osebe, besedilo 12., 13. in 14. točke, v točki 15 osebna imena tretjih oseb, besedilo 16., 17. in 18. točke, v točki 19 osebna imena tretjih oseb, besedilo 20. in 21. točke, na str. 14 osebna imena tretjih oseb v odebeljenem tekstu, v točki 22 osebna imena tretjih oseb, besedilo od 23. do vključno 42. točke, v točki 43. celotno besedilo za prvim stavkom, besedilo 44. in 45. točke, v točki 46 osebna imena tretjih oseb, besedilo 47., 48. in 51. točke, v točki 52 navedbo policijske postaje (tudi v opombi), besedilo 53. točke, v točkah 54, 56, 57, 59, 60, 61, 65 in 66 osebna imena tretjih oseb, besedilo 68., 69., 70., 71. in 72. točke, v točki 73 osebno ime tretje osebe, v točki 74 osebno ime tretje osebe, navedbe krajev in hostlov, v točki 75 osebna imena tretjih oseb, v točki 76 navedba hostla in osebno ime tretje osebe, v točkah 77 in 78 osebno ime tretje osebe;
• odredbo o vročitvi;

5. sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, št. III Kp 28411/2018 z dne 5. 11. 2019, razen sledečih podatkov:

• v celotnem besedilu osebno ime obtožene osebe ter poleg tega še
• v obrazložitvi v točki 6 osebna imena tretjih oseb, v točki 9 naslov garaže, osebno ime tretje osebe, v točkah 11, 13 in 14 osebna imena tretjih oseb, v točki 15 poleg osebnih imen tretjih oseb tudi vzdevek posameznika, v točkah 16 in 17 osebna imena tretjih oseb, v točki 18 telefonske številke, osebna imena tretjih oseb, vzdevke posameznikov, ime bazne postaje, v točkah 19, 20 in 22 osebna imena tretjih oseb, v točki 23 osebna imena tretjih oseb in njihove vzdevke, v točki 27 osebno ime tretje osebe, navedbo hostla in kraja;

9. sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. III K 20536/2019 z dne 9. 12. 2019, razen sledečih podatkov:

• v celotnem besedilu osebno ime obtožene osebe ter poleg tega še
• v izreku na str. 2 osebne podatke o obtožencu v prvem odstavku, pri prvi alineji datum, ura, naslov objekta, osebno ime tretje osebe, pri tretji alineji znamko in tip osebnega vozila s serijsko številko, na str. 3 osebno ime tretje osebe;
• v obrazložitvi v točki 1 osebno ime tretje osebe, besedilo 3. in 4. točke, v točki 5 osebno ime tretje osebe, besedilo 7., 8., 9. in 10. točke, v točki 11 osebno ime tretje osebe in sestavek, ki se začne z »Pri tem ne gre spregledati dejstva, da…« in konča z »…zagotavlja tudi s preprodajo prepovedanih drog«, v točki 16 osebno ime tretje osebe;
• odredbo o vročitvi;

14. sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, št. III Kp 20536/2019 z dne 14. 5. 2020, razen sledečih podatkov:

• v celotnem besedilu osebno ime obtožene osebe ter poleg tega še
• v obrazložitvi v točki 1 osebno ime tretje osebe, v točki 5 znamko osebnega vozila, v točki 7 osebna imena tretjih oseb in vzdevke posameznikov, v točki 8 besedilo drugega stavka;

12. sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. IV K 27475/2019 z dne 12. 12. 2019, razen sledečih podatkov:

• v celotnem besedilu osebno ime obtožene osebe ter poleg tega še
• v izreku na str. 2 osebne podatke o obtožencu v prvem odstavku, pri točki I. naslov stanovanjskega objekta;
• v obrazložitvi besedilo 1. in 2. točke, v točki 3 osebna imena tretjih oseb, v točki 6 naslov stanovanja, besedilo od 7. do vključno 12. točke, v točkah 13, 14 in 16 osebna imena tretjih oseb, v točki 17 besedilo za prvim stavkom do vključno predzadnjega stavka, besedilo 18. točke, v točki 19 osebno ime tretje osebe, v točki 20 besedilo od začetka do vključno predzadnjega stavka, besedilo od 21. do vključno 27. točke;
• dele sodbe, ki se ne nanašajo na kaznivo dejanje po 186. členu Kazenskega zakonika (v izreku besedilo pri točki II., v obrazložitvi besedilo 15. točke, v točki 28 celotno besedilo za drugim stavkom, v točki 29 celotno besedilo za četrtim stavkom);
• odredbo o vročitvi;

17. sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, št. III Kp 27475/2019 z dne 17. 3. 2020, razen sledečih podatkov:

• v celotnem besedilu osebno ime obtožene osebe ter poleg tega še
• v obrazložitvi v točki 5 prvi stavek in osebna imena tretjih oseb, v točkah 7, 9, 10, 11 in 13 osebna imena tretjih oseb,

30. sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. III K 38844/2019 z dne 30. 1. 2020, razen sledečih podatkov:

• v celotnem besedilu osebno ime obdolžene osebe ter poleg tega še
• v izreku na str. 2 osebne podatke o obdolžencu v prvem odstavku, v prvi, drugi, tretji in četrti alineji datum, uro, naslov in osebna imena tretjih oseb,
• v obrazložitvi besedilo 1. točke, v točki 2 osebna imena tretjih oseb, navedbe policijskih postaj, naslov prijavljenega prebivališča, v točki 4 celotno besedilo za prvim stavkom, v točki 5 osebna imena tretjih oseb,

6. sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, št. III Kp 38844/2019 z dne 6. 5. 2020, razen sledečih podatkov:

• v celotnem besedilu osebno ime obtožene osebe ter poleg tega še
• v obrazložitvi v točkah 4, 5 in 6 osebna imena tretjih oseb;

20. sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. X K 4259/2018 z dne 20. 12. 2019, razen sledečih podatkov:

• v celotnem besedilu osebna imena obtoženih oseb ter poleg tega še
• v izreku na str. 2 osebne podatke o obtožencih v prvem in drugem odstavku, pod točko I. datum in naslov stanovanja ter znamko in registrsko številko osebnega vozila, na str. 6 znamko osebnega vozila, osebno ime tretje osebe in serijske številke posameznih kosov orožja, na str. 7 številke elektronskih kartic, IMEI številke in številko SIM kartice;
• v obrazložitvi besedilo od 3. do vključno 10. točke, v točki 11 osebna imena tretjih oseb, besedilo 12., 13. in 14. točke, v točki 15 osebna imena tretjih oseb, besedilo 16. do vključno 23. točke, besedilo 26. in 27. točke, besedilo od 29. do vključno 33. točke, v točki 34 naslovi stanovanj ter stalnega prebivališča, besedilo od 35. do vključno 38. točke, v točki 39 osebno ime tretje osebe, znamka osebnega vozila in naslov stanovanja, besedilo od 40. do vključno 50. točke, v točki 51 osebno ime tretje osebe, besedilo od 52. do vključno 59. točke, v točki 60 osebna imena tretjih oseb, besedilo od 61. do vključno 67. točke, besedilo 70., 71., 72., 74., 75., 77. in 78. točke, od 86. do vključno 118. točke, v točki 119 naslov stanovanja, v točki 121 naslov stanovanja, osebno ime tretje osebe, navedba kraja in ulice v zadnjem stavku, v točki 122 celotno besedilo za drugim stavkom, v točkah 128, 131 in 132 celotno besedilo za prvim stavkom, besedilo 133. točke, v točki 138 osebno ime tretje osebe, v točki 139 naslov stanovanja, v točki 141 znamka osebnega vozila, osebno ime tretje osebe, v točki 142 naslov stanovanja;
• dele sodbe, ki se ne nanašajo na kaznivo dejanje po 186. členu Kazenskega zakonika (v izreku besedilo pod točkama II. in III.; v obrazložitvi besedilo od 79. do vključno 85. točke, besedilo od 123. do vključno 127. točke, besedilo 129. in 130. točke, besedilo od 133. do vključno 137. točke;
• odredbo o vročitvi;

5. sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, št. X Kp 4259/2018 z dne 5. 6. 2020, razen sledečih podatkov:

• v celotnem besedilu osebna imena obtoženih oseb ter poleg tega še
• v obrazložitvi v točkah 1 in 7 osebno ime tretje osebe, v točki 9 celotno besedilo za drugim stavkom, besedilo 10. točke, na str. 9 v podčrtanem besedilu pred tč. 11 znamko osebnega vozila in naslov stanovanja, na str. 10 prvi odstavek, v točki 13 osebno ime tretje osebe, v točki 14 osebna imena tretjih oseb in znamko osebnega vozila, besedilo 15. točke, v točki 16 osebno ime tretje osebe, znamko osebnega vozila in naslov garaž, v točkah 17 in 18 besedilo prvega odstavka, besedilo 19. točke, v točkah 20, 21, 23 osebna imena tretjih oseb, v točki 24 naslov stanovanja, besedilo 30. in 31. točke, v točki 33 osebno ime tretje osebe, besedilo od 34. do vključno 39. točke;
• dele sodbe, ki se ne nanašajo na kaznivo dejanje po 186. členu Kazenskega zakonika (v obrazložitvi besedilo 41. in 42. točke);

10. sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. VII K 22990/2019 z dne 10. 9. 2019, razen sledečih podatkov:

• v celotnem besedilu osebno ime obdolžene osebe ter poleg tega še
• v izreku na str. 2 pod točko I. osebne podatke o obdolžencu v prvem odstavku, osebna imena tretjih oseb, na str. 3 vsi podatki o odvzetem mobilnem telefonu, njegovi številki, IMEI številki, številke SIM kartic in PIN;
• v obrazložitvi besedilo 1. točke, v točki 2 telefonske številke in osebna imena tretjih oseb, v točki 3 osebna imena tretjih oseb, v točki 4 osebna imena tretjih oseb, telefonsko številko in kraj, od koder prihajajo akterji, v točki 5 osebna imena tretjih oseb, v točki 6 osebna imena tretjih oseb, vzdevek v navednicah in stavek, ki se začne z »Njegov bratranec /…/.«, v točki 7 osebno ime tretje osebe, v točki 9 osebna imena tretjih oseb v prvem in petem odstavku, celotno besedilo drugega, tretjega in četrtega odstavka, besedilo od 10. do vključno 14. točke, v točki 15 osebna imena tretjih oseb, besedilo od 16. do vključno 21. točke, v točki 22 osebna imena tretjih oseb in vzdevki v navednicah, v točki 23 osebno ime tretje osebe;
• odredbo o vročitvi;

27. sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. VII K 27909/2019 z dne 27. 5. 2019, razen sledečih podatkov:

• v celotnem besedilu osebno ime obdolžene osebe ter poleg tega še
• v izreku vse osebne podatke o obdolžencu v prvem odstavku in osebno ime tretje osebe;
• v obrazložitvi v točki 1 osebna imena tretjih oseb;
• odredbo o vročitvi;

25. sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. I K 29125/2017 z dne 25. 4. 2019, razen sledečih podatkov:

• v celotnem besedilu osebno ime obtožene osebe ter poleg tega še
• v izreku vse osebne podatke o obtožencu v prvem odstavku, osebno ime tretje osebe in naslov doma;
• v obrazložitvi pod točko 2 naslov hiše in osebno ime tretje osebe,
• odredbo o vročitvi;

31. sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, št. VI Kp 29125/2017 z dne 31. 7. 2019, razen sledečih podatkov:

• v celotnem besedilu osebno ime obtožene osebe;

• dokumente iz druge alineje zahteve z dne 10. 6. 2020:

18. sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. III K 47522/2018 z dne 18. 2. 2019, razen sledečih podatkov:

• v celotnem besedilu osebno ime obtožene osebe ter poleg tega še
• v izreku na str. 2 osebne podatke o obtožencu v prvem odstavku, datum, ura in naslov;
• v obrazložitvi besedilo 1. točke, v točki 2 osebna imena tretjih oseb, besedilo 6. točke, v točki 7 besedilo za prvim stavkom, besedilo 8. točke, v točki 9 osebno ime tretje osebe;
• odredbo o vročitvi;

11. Sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. VII K 2200/2015 z dne 11. 11. 2019, razen sledečih podatkov:

• v celotnem besedilu osebno ime obtožene osebe ter poleg tega še
• v izreku na str. 2 pod točko I. vse osebne podatke o obtožencu, osebno ime tretje osebe in naslov stanovanja;
• v obrazložitvi v točki 2 in 3 osebno ime tretje osebe, v točki 4 ime društva in opis dejavnosti društva, v točki 9 zadnji stavek, v točki 10 osebno ime tretje osebe, v točki 11 ime društva in opis dejavnosti društva, v točki 12 osebno ime tretje osebe in navedba dveh krajev, v točkah 13, 14, 15 in 17 osebna imena tretjih oseb;
• odredbo o vročitvi;

29. sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. X K 38981/2016 z dne 29. 11. 2019, razen sledečih podatkov:

• v celotnem besedilu osebna imena obdolženih oseb ter poleg tega še
• v izreku pri točki I. na str. 5 pod točko 2. osebno ime tretje osebe in celotno besedilo pod prvo, drugo, tretjo in četrto alinejo, na str. 6 pod točko 3. osebno ime tretje osebe in celotno besedilo prve, druge, tretje, četrte in pete alineje, na str. 9 v prvi alineji naslove hišnih preiskav in IMEI številke in številke SIM kartic mobilnih telefonov, v drugi alineji naslov hišne preiskave, na str. 10 naslovi hišnih preiskav, znamko, registrske številke in številko šasije osebnih vozil, osebna imena tretjih oseb; pri točki II. osebna imena tretjih oseb in celotno besedilo prve, druge, tretje, četrte, pete in šeste alineje;
• v obrazložitvi v točki 1, 3, 5, 7, 11 in 12 osebna imena tretjih oseb, na str. 21 in 22 pod poglavjem II. osebna imena tretjih oseb, v točki 16 osebna imena tretjih oseb in vzdevke, celotno besedilo na str. 25, na str. 27, 29, 30, 31, 32, 33, 37, 39, 41, 42, 58, 199 in 219 osebna imena tretjih oseb, celotno besedilo od 295. do vključno 488. točke, na str. 277 osebno ime tretje osebe, besedilo od 499. do vključno 502. točke, na str. 278 osebno ime tretje osebe, besedilo od 503. do vključno 506. točke, v točkah 522, 523 in 524 osebna imena tretjih oseb, besedilo 526. točke, v točkah 535, 536 in 537 osebna imena tretjih oseb in naslov pri točki 537, v točkah 539, 540, 541 in 542 osebna imena tretjih oseb in naslov pri točki 541, v točkah 548 in 549 osebno ime tretje osebe, v točki 553 naslov hišne preiskave ter IMEI številke in številke SIM kartic mobilnih telefonov, v točkah 559 in 560 naslov, v točki 561 osebno ime tretje osebe, v točki 563 znamka osebnega vozila, v točki 564 osebno ime tretje osebe, v točki 595 naslov stanovanja, znamka in registrska številka osebnega vozila, v točki 598 posamezni datumi in osebno ime tretje osebe;
• dele sodbe, ki se ne nanašajo na kaznivo dejanje po 186. členu Kazenskega zakonika (v izreku: pri točki I. celotno besedilo pod točko 1., celotno besedilo pod točko III.; v obrazložitvi besedilo 4., 9. in 10. točke, na str. 21 besedilo prve alineje pod poglavjem II., na str. 34 besedilo pod prvo alinejo, besedilo na str. 35 in 36, besedilo pred prvo alinejo na str. 37, besedilo na str. 40, besedilo pod prvo alinejo na str. 44, besedilo na str. 45 in 46, besedilo pod točko 2. na str. 55, besedilo na str. 56, besedilo pred točko 4. na str. 57, celotno besedilo obrazložitve od 17. do vključno 294. točke, besedilo od do vključno 498. točke, besedilo od 507. do vključno 521. točke, besedilo 527., 531., 532., 533. in 534. točke, besedilo od 554. do vključno 557. točke, besedilo 562. točke, besedilo od 567. do vključno 594. točke);
• odredbo o vročitvi;

19. sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. VIII K 14208/2016 z dne 19. 9. 2019, razen sledečih podatkov:

• v celotnem besedilu osebno ime obtožene osebe ter poleg tega še
• v izreku na str. 2 osebne podatke o obtožencu v prvem odstavku ter pod točko 2. naslov hiše;
• v obrazložitvi v šestem odstavku osebna imena tretjih oseb, v poglavju »K dejanju pod tč. 2 obtožbe« osebna imena tretjih oseb;
• dele sodbe, ki se ne nanašajo na kaznivo dejanje po 186. členu Kazenskega zakonika (v izreku besedilo pod točko 1., 3. in 4.; v obrazložitvi besedilo prvega, tretjega, četrtega in petega odstavka, besedilo pod poglavji »K dejanju pod tč. 1 obtožbe«, »K dejanju pod tč. 3 obtožbe« in »K kaznivemu dejanju pod tč. 4 obtožbe« ter na str. 10 prvi in tretji odstavek);
• odredbo o vročitvi;

7. sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. IV K 51886/2018 z dne 7. 2. 2020, razen sledečih podatkov:

• v celotnem besedilu osebno ime obtožene osebe ter poleg tega še
• v izreku na str. 2 osebne podatke o obtožencu, na str. 3 pod točko 3. datum in naslov;
• v obrazložitvi v točkah 1, 2, 5, 18 in 19 osebna imena tretjih oseb, v točki 46 datum in naslov, besedilo 47. in 48. točke, v točki 49 osebna imena tretjih oseb in navedbo policijske postaje, v točki 51 celotno besedilo za petim stavkom, v točki 64 navedba države državljanstva;
• dele sodbe, ki se ne nanašajo na kaznivo dejanje po 186. členu Kazenskega zakonika (v izreku besedilo pod točko 1. in 2.; v obrazložitvi besedilo od 20. do vključno 45. točke ter besedilo 58. in 59. točke);
• odredbo o vročitvi;

1.  
2.  
3.  
4.  
5.  
6. sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. IV K 20816/2018 z dne 19. 6. 2019, razen sledečih podatkov:

• v celotnem dokumentu osebna imena obtoženih oseb ter poleg tega še
• v izreku pod točko I. na str. 2 osebne podatke o obtožencih v prvem in drugem odstavku, osebno ime tretje osebe, navedbe datumov, ur in naslovov stanovanjskih enot, na str. 3 besedilo prvega, drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka, pod točko II. na str. 4 navedbe datumov, ur in naslova stanovanjske enote;
• v obrazložitvi besedilo 2. in 3. točke, v točki 4 osebna imena tretjih oseb in vzdevke, besedilo 5. in 6. točke, besedilo od 8. do vključno 18. točke, v točki 19 osebna imena tretjih oseb, v točki 20 osebna imena tretjih oseb in navedba kraja;
• odredbo o vročitvi;

11. sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. I K 6630/2016 z dne 11. 6. 2020, razen sledečih podatkov:

• v celotnem dokumentu osebno ime obtoženega ter poleg tega še
• v izreku na str. 2 osebne podatke o obtožencu v prvem odstavku, navedbe datuma, kraja in osebnega imena tretje osebe;
• v obrazložitvi v točki 1 navedbe datuma, kraja in osebnega imena tretje osebe, v točkah 2 in 3 osebna imena tretjih oseb, besedilo 4. točke, v točkah 5 in 6 osebno ime tretje osebe, besedilo od 7. do vključno 30. točke, besedilo od 32. do vključno 54. točke, v točki 59 osebna imena tretjih oseb, v točki 63 osebno ime tretje osebe, v točki 65 prvi stavek;
• odredbo o vročitvi;

17. sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. VII K 17143/2015 z dne 17. 6. 2019, razen sledečih podatkov:

• v celotnem dokumentu osebno ime obtoženega ter poleg tega še
• v izreku na str. 2 pod točko I. osebne podatke o obtožencu v prvem odstavku, pri točki 1. navedbe datuma, ure in naslova ter osebno ime tretje osebe, pri točki 2. navedbe datuma, ure in naslova;
• v obrazložitvi besedilo 1. točke, v točki 2 osebna imena tretjih oseb, v točki 6 in 8 osebno ime tretje osebe, besedilo 9. točke, v točki 10 osebna imena tretjih oseb, besedilo od 11. do vključno 20. točke, v točki 22 datum in kraj dogodka ter osebno ime tretje osebe, v točki 27 osebno ime tretje osebe;
• odredbo o vročitvi;

16. sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. VI K 33042/2019 z dne 16. 1. 2020, razen sledečih podatkov:

• v celotnem dokumentu osebno ime obdolžene osebe ter poleg tega še
• v izreku na str. 2 osebne podatke o obdolžencu v prvem odstavku, v drugem odstavku osebno ime tretje osebe, besedilo tretjega odstavka (od »da se je dne…« do »…povedal kako in kaj;«);
• v obrazložitvi besedilo 1. točke, v točki 2 osebna imena tretjih oseb, besedilo 4. in 5. točke, v točki 6 osebno ime tretje osebe;
• odredbo o vročitvi;

28. sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. X K 24167/2015 z dne 28. 5. 2020, razen sledečih podatkov:

• v celotnem besedilu osebna imena obtoženih oseb ter poleg tega še
• v izreku pod točko I. osebne podatke o obtožencih v prvem in drugem odstavku na str. 2, pod točko 1. osebno ime tretje osebe, pod točko 2. osebna imena tretjih oseb, na str. 4 (v odstavkih 2. in 4.) še datume, navedbo naselja in registrski številki osebnih vozil, pod točko 3. osebna imena tretjih oseb, posamezne datume, celotno besedilo pod prvo, drugo in tretjo alinejo, znamko in ime jadrnice, ime tovorne ladje, pod točko 4. osebna imena tretjih oseb, posamezne datume, znamka in registrska številka tovornega in priklopnega vozila, na str. 10 in 11 IMEI številke; v izreku pod točko II. osebne podatke o obtožencih v prvem in drugem odstavku na str. 11, osebna imena tretjih oseb, posamezne datume, celotno besedilo pod prvo, drugo, tretjo in četrto alinejo, znamko, tip in ime jadrnice, ime tovorne ladje;
• v obrazložitvi na str. 17, 18 in 19 osebna imena tretjih oseb in ime jadrnice, celotno besedilo pod poglavjem »1.1. Kaznivo dejanje pod točko 1«, v besedilu pod poglavjem »1.2. Kaznivo dejanje pod točko 2« osebna imena tretjih oseb v prvem, drugem in tretjem odstavku in celotno besedilo od vključno četrtega odstavka dalje, v besedilu pod poglavjem »1.3. Kaznivo dejanje pod točko 3« ime jadrnice, osebna imena tretjih oseb, posamezne datume očitanih dogodkov in ime hotela v prvem odstavku ter celotno besedilo od vključno drugega odstavka dalje, v besedilu pod poglavjem »1.4. Kaznivo dejanje pod točko 4« osebna imena tretjih oseb in celotno besedilo od vključno str. 39 dalje, v besedilu pod poglavjem »1.5. Utemeljitev kazenskih sankcij« osebna imena tretjih oseb, v besedilu pod poglavjem »1.6. Odvzem premoženjske koristi« osebno ime tretje osebe, v besedilu pod poglavjem »2.1. Glede vloge obtoženega /…/« osebna imena tretjih oseb v prvem odstavku in celotno besedilo od drugega do vključno predzadnjega odstavka, v besedilu pod poglavjem »2.2. Glede vloge obtoženega /…/« osebna imena tretjih oseb in ime jadrnice v prvem odstavku ter celotno besedilo od vključno drugega odstavka dalje do odstavka na str. 62, ki se začne z »Iz vsega navedenega«;
• odredbo o vročitvi.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 10. 6. 2020 od organa zahteval posredovanje naslednjih dokumentov:

• vseh pravnomočnih sodnih odločb v kazenskih zadevah po 186. členu Kazenskega zakonika, ki jih je izdalo Okrožno sodišče v Ljubljani med 1. 1. 2019 do dne prejema te zahteve, vključno s sodbo sodišča druge stopnje,
• vseh ostalih sodnih odločb v kazenskih postopkih zaradi obravnave kaznivih dejanj po 186. členu Kazenskega zakonika, ki jih je izdalo Okrožno sodišče v Ljubljani od 1. 1. 2019 do dne prejema te zahteve, s strani sodišča prve stopnje.

Prosilec je izrecno izjavil, da se strinja z izločitvijo osebnih podatkov in le ti niso predmet zahtevka. Zahtevane dokumente je želel prejeti v elektronski obliki na e-naslov ali na elektronskem nosilcu podatkov.

Organ je v ponovljenem postopku z odločbo, št. Su 365/2020-7 z dne 2. 10. 2020, zahtevo ponovno v celoti zavrnil s sklicevanjem na sodbo Vrhovnega sodišča, št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020. Pojasnil je, da je Vrhovno sodišče RS odločilo, da je primarna pravna podlaga, ki se uporabi pri dostopu do informacij iz spisov kazenskega postopka, Zakon o kazenskem postopku (ZKP) in ostala področna zakonodaja in ne ZDIJZ. ZKP je specialnejši predpis, kar pomeni, da se za presojo dostopa do podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega postopka ali v zvezi z njim, uporablja specialna ureditev. Navedena odločitev sodišča pomeni, da lahko sodbe oz. spisovno dokumentacijo pridobijo le osebe, ki izkazujejo opravičen interes s področno procesno zakonodajo (128. člen ZKP). Glede na navedeno lahko prosilec formalno vlogo poda v skladu z ZKP in ne po določbah ZDIJZ. Skladno z ZKP se sme le vsakemu, ki ima opravičen interes, dovoliti pregled in prepis posameznih kazenskih spisov. Dokler postopek teče, dovoljuje pregled in prepis spisov organ, pred katerim teče postopek; ko pa je postopek končan, dovoli to predsednik sodišča ali uradna oseba, ki jo on določi. Pri tem mora prosilec opravičen interes zatrjevati in izkazati v vsakem konkretnem kazenskem sodnem spisu, da bi bilo lahko njegovi zahtevi ugodeno. Prosilec bi moral tako v vsakem kazenskem sodnem spisu, opredeljenem s konkretno opravilno številko, v katerega bi želel vpogledati, izkazati, da ima opravičen interes. Ker so, upoštevajoč sodbo Vrhovnega sodišča RS, dokumenti iz kazenskih spisov dostopni le opravičenim osebam po specialnih določbah ZKP, je organ zahtevo prosilca po ZDIJZ v celoti zavrnil.

Prosilec je 23. 10. 2020 zoper odločbo organa, št. Su 365/2020-7 z dne 2. 10. 2020 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložil pritožbo. Prosilec je ugotovil, da je organ v ponovljenem postopku odločil enako kot v odločbi, št. Su 365/2020 z dne 30. 6. 2020, zato se je v pritožbi v celoti skliceval na argumente iz svoje pritožbe z dne 18. 7. 2020, ki je sestavni del te pritožbe. Prosilec se z zavrnitvijo ni strinjal in je menil, da je nezakonita, saj je neposredno v nasprotju z ZDIJZ, načeli pravne države in pravne varnosti ter načelom transparentnosti poslovanja državnih organov oz. konkretneje sodišč. Prosilec se je skliceval na osnovno načelo ZDIJZ, po katerem mu ni treba izkazovati opravičenega oz. pravnega interesa, med tem ko je organ kot zavezanec po ZDIJZ zavezan k posredovanju informacij javnega značaja. Prosilec je prepričan, da ko je kazenski postopek končan, določbe ZKP glede dostopa do spisovne dokumentacije ne pridejo več v poštev, saj ne gre več za urejanje kazenskega postopka in varovanje pravic strank postopka. Od takrat dalje se kot relevantni zakon uporablja ZDIJZ in načelo prostega dostopa iz 5. člena. Razlaga organa, ki se sklicuje na 128. člen ZKP, nasprotuje namenu ZDIJZ, ZKP in ustavnim načelom RS. Po mnenju prosilca določbo prvega odstavka 128. člena ZKP ni ustrezno razlagati na način, da se sme zgolj vsakemu, ki ima opravičen interes, dovoliti pregled in prepis posameznih kazenskih spisov. Že iz določbe same je mogoče razumeti, da se le-ta nanaša na osebe, ki imajo interes sodelovati v kazenskih postopkih. Neustrezna pa je razlaga, da ta določba ureja tudi področje dostopanja do dokumentacije sodnih spisov po končanju sodnih postopkov. Takšna razlaga presega namen ZKP in je kot taka tudi v nasprotju z več ustavnimi določili (z 2., 14., 24., 25. in 39. členom Ustave RS, kar je podrobneje obrazloženo v pritožbi prosilca z dne 18. 7. 2020 in prosilec želi, da se upošteva tudi v tej zadevi). Tam je navedel, da je zagotavljanje pravne varnosti in predvidljivosti mogoče le tako, da je javnosti znano, kako odločajo sodišča in kakšna je praksa sodišč, kamor sodijo tudi odločitve sodišč prve stopnje; da le s poznavanjem in primerjanjem odločitev sodišč v istovrstnih primerih je mogoče zagotavljati primerljivost obravnavanja in odločanja sodišč ter enakost pred zakonom, česar ni mogoče zagotoviti, če ni omogočen dostop do odločitev sodišč; če je sojenje javno in če je izrek sodbe javen, je edino logično, da je tudi zapis o odločitvi sodišča javen, kamor sodi tudi obrazložitev razlogov za posamezno odločitev sodišča; da ni mogoče zagotavljati učinkovitega pravnega varstva, če ni mogoče primerjalno proučiti prakse sodišča in tako podati argumentov v korist obdolženca, kadar je ta npr. obsojen strožje, kot v podobnih primerih drugi storilci kaznivih dejanj; da ZDIJZ v 1. členu določa zavezance za posredovanje informacije javnega značaja, kar je kot državni organ tudi sodišče, v 5. členu pa določa načelo prostega dostopa, kar pomeni, da prosilcu ni treba izkazovati pravnega ali opravičenega interesa.

Organ svoje odločitve po prejemu pritožbe ni spremenil, zato jo je z dopisom, št. Su 365/2020-9 z dne 9. 11. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je 9. 2. 2021 od organa pridobil vso zahtevano dokumentacijo. Organ jo je identificiral v obsegu enaindvajsetih sodnih odločb v zadevah Okrožnega sodišča v Ljubljani.

Pritožba je utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je zahtevana dokumentacija prosto dostopna informacija javnega značaja. Organ je dostop zavrnil s sklicevanjem na sodbo Vrhovnega sodišča, št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020, ki je odločilo, da je pri dostopu do dokumentov iz kazenskih zadev treba upoštevati 128. člen Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – UPB, 47/13, 87/14, 8/16 – odl. US, 64/16 – odl. US, 65/16 – odl. US, 66/17 – ORZKP153,154, 22/19, 55/20 – odl. US, 89/20 – odl. US, 191/20 – odl. US in 200/20; v nadaljnjem besedilu ZKP). V obravnavani pritožbeni zadevi je torej sporno, ali je organ ravnal pravilno, ko je izpodbijano odločitev oprl na sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020.

Kot v predhodnem postopku (odločba IP, št. 090-135/2020 z dne 31. 8. 2020), IP tudi v tej obravnavani zadevi vztraja pri stališču, da je bila sodba X Ips 4/2020 sprejeta v pravnem kontekstu in dejanskem stanju, ki se bistveno razlikuje od obravnavane zadeve, zato je sklicevanje organa nanjo neutemeljeno. V zadevi X Ips 4/2020 je bila namreč prosilka tudi stranka kazenske zadeve, iz katere je zahtevala dokumente, v obravnavani zadevi pa, prvič, odvetnik kot prosilec po ZDIJZ ne zahteva dostopa do dokumentov iz zadev, v katerih sam nastopa kot stranka ali pooblaščenec stranke, in drugič, prosilec želi, da se mu v anonimizirani obliki omogoči le dostop do sodnih odločb v zvezi s 186. členom KZ-1 in torej ne zahteva drugih dokumentov iz teh kazenskih zadev. In prav slednje je bistveno za odločitev v obravnavani zadevi.

V sodbi X Ips 4/2020 je sodišče zavzelo stališče, da so »za transparentnost delovanja sodišč in drugih državnih organov, tudi na področju kazenskega pregona, z zakoni vzpostavljena tudi temeljna pravila o tem, da so javne tako sodne obravnave kot tudi razglasitve sodb, na podlagi česar je javnost vselej lahko seznanjena z vsebino odločitev sodišč. Prav tako pa so sodne odločbe tudi sicer javno objavljene na spletnih straneh sodišč« (tč. 21 obrazložitve). S citiranim delom se je, po mnenju IP, VSRS torej izrecno in jasno opredelilo glede pravice javnosti, da dostopa do sodnih odločb ne glede na določbe 128. člena ZKP. Nenazadnje je takšno stališče VSRS mogoče razbrati tudi iz pojasnila, ki ga je v obliki sporočila za javnost, v povezavi z predmetno sodbo, 12. 11. 2020 podalo VSRS.^[1] V njem je jasno navedlo, da »sodba (X Ips 4/2020, op. IP) ni v ničemer posegla v obveznost sodišč, da ob veljavnih zakonskih podlagah zagotavljajo novinarjem dostop do odločitev sodišč (torej predvsem tudi do sodb), ki jih potrebujejo za uresničevanje svojega poslanstva obveščanja javnosti v javnem interesu, skladno z merili in tistimi omejitvami, ki izhajajo iz Ustave in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vsaka javna sodba ni torej več le »spisovni podatek«, temveč postane zaradi svoje javne narave predmet javnosti, njenega javnega obravnavanja, komentiranja in/ali kritiziranja.«

Javnost sojenja in javno izrekanje sodnih odločb je povzdignjeno v ustavno kategorijo. Ustava RS v poglavju o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah v 24. členu (javnost sojenja) določa: »Sodne obravnave so javne. Sodbe se izrekajo javno. Izjeme določa zakon.« Javnost sojenja je torej podrobneje razčlenjena in opisana v zakonih. Tako iz določbe 17. a člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15, 23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT, 16/19 – ZNP-1, 104/20 in 203/20 – ZIUPOPDVE) izhaja, da se zaradi zagotavljanja javnosti sojenja, izpolnjevanja obveznosti iz drugih zakonov ter obveščanja javnosti in medijev na oglasni deski in na spletni strani sodišča, med drugim, objavi tudi razpored obravnav in sej, o katerih se obveščajo stranke in pri katerih javnost po zakonu ali odločitvi sodišča ni izključena. Ta razpored obsega tudi opravilno številko in vrsto zadeve, osebno ime sodnika ali predsednika senata, ki zadevo obravnava in osebno ime stranke v postopku. Smiselno enako določbo vsebuje 18. člen Sodnega reda (Uradni list RS, št. 87/16). Sodni red v 5. členu govori o zagotavljanju javnosti in določa, da sodišča zagotavljajo javnost obravnavanja v skladu s procesnimi predpisi in predpisi o dostopu do informacij javnega značaja. Kar pomeni, da določbe Zakona o sodiščih in Sodnega reda ne morejo pomeniti specialnega zakona, ki bi bil podlaga za razkritje informacij v postopkih dostopa do informacij javnega značaja. Nasprotno, pomeni, da morajo sodišča kot zavezanci po ZDIJZ v postopkih po ZDIJZ upoštevati postulate, ki jih za te postopke predpisuje ZDIJZ, med tem ko skladno s področno procesno zakonodajo (npr. ZKP) zagotavljajo javnost sojenja, saj so sodne obravnave in izrekanje sodb v pristojnosti sodišč in ne drugih državnih organov. Področna zakonodaja, v konkretnem primeru ZKP, te ustavne kategorije konkretizira v 294., 353. in 360. členu. Iz prvega odstavka 294. člena ZKP izhaja, da je glavna obravnava javna. Drugi odstavek 353. člena ZKP pa določa, da se sodba izreče in razglasi v imenu ljudstva. Ko sodišče izreče sodbo, jo predsednik senata takoj razglasi. Če sodišče po končani glavni obravnavi ne more izreči sodbe še isti dan, odloži razglasitev sodbe največ za tri dni in določi, kdaj in kje bo razglašena. Predsednik senata prebere javno v navzočnosti strank, njihovih zakonskih zastopnikov, pooblaščencev in zagovornika izrek sodbe in pove na kratko njene razloge (prvi in drugi odstavek 360. člena ZKP). Eden izmed zakonov, ki v zgoraj opisanem obsegu javnosti omogoča uresničevanje ustavne pravice iz 24. člena Ustave RS, je tudi ZDIJZ. Navedeni zakon med zavezance uvršča vse tri veje oblasti, med njimi tudi sodno, čemur so prilagojene tudi izjeme od prosto dostopnih informacij. Tako iz komentarja ZDIJZ izhaja, da se pravica dostopa do informacij javnega značaja nanaša na vse informacije javnega značaja, kar pomeni, da je med drugim v sklop zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja uvrščena tudi celotna sodna veja oblasti.[2] Takšno stališče smiselno izhaja tudi iz 6. ter 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ[3], kajti če bi zakonodajalec želel popolnoma izključiti uporabo določb ZDIJZ za dostop do dokumentov, ki so pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega oziroma sodnega postopka, teh izjem ne bi opredelil v ZDIJZ na način, ki pod določenimi pogoji dopušča dostop tudi do takšnih informacij. Organ je torej glede na vse navedeno v obravnavani zadevi svojo odločitev zmotno oprl na 128. člen ZKP, saj bi, glede na stališče VSRS v sodbi, št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020, moral upoštevati dejstvo, da se je prosilec v zahtevi za dostop do sodnih odločb skliceval na ZDIJZ, in posledično presojati javnost konkretnih zahtevanih sodb po postopku, kot ga določa ta zakon.

Da so navedeni argumenti IP, ki so na strani uporabe določb ZDIJZ tudi v primerih, ko je zahtevan dokument iz sodnega (kazenskega) postopka po določbah ZDIJZ, pravilni, izhaja tudi iz Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-O, Uradni list RS, št. 200/2020 z dne 29. 12. 2020). Navedeni zakon, ki je sicer začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS (tj. 13. 1. 2021, opomba IP), uporabljati pa se bo začel štiri mesece po njegovi uveljavitvi, spreminja 128. člena ZKP, tako, da mu dodaja nov dvanajsti odstavek, ki določa, da lahko, v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ne glede na določbe tega zakona, vsakdo ustno ali pisno zahteva od organa, da mu omogoči dostop do informacij javnega značaja v posameznih kazenskih zadevah.

IP je ugotovil, da je organ, s tem, ko je zahtevo prosilca za posredovanje sodnih odločb v anonimizirani obliki zavrnil s sklicevanjem na stališče v sodbi X Ips 4/2020 in 128. člen ZKP, napačno uporabi materialno pravo glede dostopa do zahtevanih dokumentov in se posledično ni spustil v vsebinsko obravnavo oz. ni presojal dostopa do zahtevanih dokumentov z vidika informacij javnega značaja in možnosti (delnega) dostopa po ZDIJZ (kot bi sicer moral).

IP je ugotovil, da zahtevane sodne odločbe izpolnjujejo vse tri pogoje za obstoj informacije javnega značaja, kot jih določa prvi odstavek 4. člena ZDIJZ, saj spadajo v delovno področje organa, ta pa z njimi razpolaga v materializirani obliki. 

Opredelitev obsega zahteve z dne 10. 6. 2020

Ker organ ni izpeljal ugotovitvenega postopka, v katerem bi individualiziral dokumente, s katerimi razpolaga v predmetni zadevi, je to pomanjkljivost IP odpravil v pritožbenem postopku. Ob posredovanju zahtevane dokumentacije je organ zapisal zgolj, da posreduje sodne odločbe v (enaindvajsetih) zadevah Okrožnega sodišča v Ljubljani. Po pregledu posredovane dokumentacije je IP ugotovil, da glede na postavljeno zahtevo, v določenem delu posredovane dokumentacije ne gre za tiste sodne odločbe, za katere je prosilec z zahtevo z dne 10. 6. 2020 tudi zaprosil.

Sodna odločba je vsaka odločba, ki jo izda sodni organ. IP je kot del zahtevanih informacij javnega značaja prepoznal 24 dokumentov (vsi našteti v 1. točki izreka te odločbe), saj je upošteval, da je prosilec:

• pod prvo alinejo zahteve zaprosil (zgolj) za pravnomočne sodne odločbe prve stopnje, vključno z morebitnimi drugostopenjskimi, ki so bile izdane v obdobju od 1. 1. 2019 do 11. 6. 2020, in sicer v kazenskih zadevah po 186. členu KZ-1 ter
• pod drugo alinejo zahteve vse ostale sodne odločbe, izdane na prvi stopnji v istem obdobju za isto kaznivo dejanje, ki so bile izdane.

Kljub temu, da sta tako organ v izpodbijani odločbi kot prosilec v pritožbi navajala, da je prosilec želel prejeti dokumente, izdane od 1. 1. 2019 dalje, je IP upošteval obdobje, navedeno v zahtevi, ki se glasi »od 1. 1. 2019 do dne prejema te zahteve«. Kot izhaja iz spisovne dokumentacije je bil dan prejema zahteve 11. 6. 2020. Navedeni datum se sklada tudi z logiko prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, ki glede vsebine zakona določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi. Torej prosilci lahko zahtevajo le informacije, ki v času vložitve zahteve tudi obstajajo. Tako je IP med posredovano zahtevano dokumentacijo upošteval tiste sodne odločbe (prve in druge stopnje), ki so nastale pri organu (tj. bile izdane) med 1. 1. 2019 do vključno 11. 6. 2020 in je organ navedel, da so pravnomočne, oz. vse ostale sodne odločbe prve stopnje, ki so bile izdane med navedenim obdobjem (in so bile lahko v času vložitve zahteve tudi nepravnomočne ali (že) razveljavljene, kar se sklada z drugo alinejo zahteve). Sodnih odločb, ki so bile izdane pred 1. 1. 2019 oz. po 11. 6. 2020 (ne glede na to, ali je šlo za prvostopenjsko ali drugostopenjsko odločbo), IP ni štel med zahtevano dokumentacijo. IP pod zahtevo z dne 10. 6. 2020 tako ni štel izdanih odločb druge stopnje, če je bila odločba prve stopnje izdana pred 1. 1. 2019. Prav tako sem ni uvrstil izdanih sodb prve stopnje v ponovljenem sodnem postopku, ki so bile izdane po 11. 6. 2020 ali celo po izdaji te izpodbijane odločbe (npr. sodna odločba, št. VII K 2200/2015 z dne 6. 10. 2020). Zato kljub temu, da jih je organ posredoval IP, niso predmet tega pritožbenega postopka. Prav tako predmet tega pritožbenega postopka niso odločbe Vrhovnega sodišča RS, saj sploh niso bile predmet zahteve. Prav tako predmet tega pritožbenega postopka niso informacije, ki se ne nanašajo na kazenske zadeve po 186. členu KZ-1, saj IP v pritožbenem postopku ne more preko postavljenega zahtevka.

Izvedba delnega dostopa do zahtevane dokumentacije po 7. členu ZDIJZ

IP je v nadaljevanju presojal, ali oz. v kakšnem obsegu so zahtevane sodne odločbe prosto dostopne, (upoštevajoč pri tem določbe 5.a in 6. člena ZDIJZ, ki določajo izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja).

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2016; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov)^[4], ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4(1) določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. IP je ugotovil, da zahtevana dokumentacija vsebuje osebne podatke, ki že sami po sebi ter v kombinacijah omogočajo popolno določljivost posameznikov.

Ker se je prosilec v zahtevi izrecno strinjal, da organ prekrije oz. izloči vse osebne podatke (tj. ni dvoma, da je prosilec želel prejeti anonimizirane sodne odločbe), je IP v zahtevani dokumentaciji izvedel delni dostop, na način, da se je s tem prekrila identiteta varovanih oseb ter vse navezne okoliščine, ki nakazujejo določenega oz. določljivega posameznika.

IP je tako odločil, da se v vseh sodnih odločbah prekrijejo osebna imena obdolženih oz. obtoženih oseb ter zapisi njihovih podrobnih osebnih podatkov, ki jih zahteva področna zakonodaja. Gre za podrobne osebne podatke o obtoženih glede na zahteve iz tretjega odstavka 364. člena ZKP v povezavi s prvim odstavkom 227. člena ZKP.[5] Prav tako osebne podatke predstavljajo osebna imena tretjih oseb, kot npr. oškodovancev, prič in drugih akterjev, udeleženih v posameznih postopkih. V obravnavanem primeru so pod pojmom tretje osebe mišljene vse osebe, ki v posamezni kazenski zadevi niso obtoženci, kot so npr. zaslišane priče, tudi če gre za policiste. Ti v zadevah nastopajo v smislu splošne obveznosti pričanja in ne zgolj izpolnjevanja obveznosti iz delovnega razmerja. Pod prekrita osebna imena tretjih oseb pa IP ni štel osebnih imen sodnikov, državnih tožilcev, odvetnikov, sodnih izvedencev in zapisnikaric, saj IP ni mogel mimo dejstva, da zakonodaja te osebne podatke izrecno šteje za nevarovane (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Ker so v sodnih odločbah navedeni v kontekstu opravljanja njihovih nalog iz delovnega razmerja oziroma javnih funkcij, ti podatki niso varovani.

Čeprav Zakon o osebnem imenu (Uradni list RS, št. 20/06 in 43/19) polno ime, tj. osebno ime, definira kot ime in priimek[6], IP v nasprotju s tem pojasnjuje, da je za lažje razumevanje pod navedbo osebnega imena štel ime in/ali priimek, ne glede na to, v kakšni kombinaciji se nahaja (ime in priimek, samo ime, samo priimek).

Med osebne podatke posameznikov je IP štel tudi naslove stanovanj, garaž, prebivališč, državo državljanstva in vzdevke posameznikov.

IP je tako v izreku sodnih odločb kot njihovi obrazložitvi določil prekritje izrecno navedenih osebnih podatkov, poleg tega pa še tistih delov posameznih besedil, ki nakazujejo določenega oz. določljivega posameznika. V teh delih je IP namreč ocenil, da delnega dostopa skladno z 19. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16) ni mogoče izvesti, ker je koncentracija osebnih podatkov prevelika. Skupaj z drugimi okoliščinami posamezne zadeve (in preostalega sicer prosto dostopnega besedila) bi bila identiteta posameznika(ov) določljiva. Kot sporne navezne okoliščine je IP prepoznal predvsem tiste dele (odstavki, točke, alineje ali posamezni stavki) sodnih odločb, kjer besedilo npr.:

• v svojem bistvu in večini vsebuje zagovor obtožene osebe in ocene utemeljenosti njenega zagovora;
• povzema posamezne značilnosti akterjev dogajanja in dogodkov samih, zaradi osredotočenosti pa samih varovanih podatkov ni mogoče izločiti iz teh delov, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost;
• zajema podroben opis dejanskega stanja in navaja enkratne dogodke, določene z datumom in uro ali konkretnim krajem;
• navaja imena policijskih postaj, saj se z razkritjem policijskih postaj glede na njihove krajevne pristojnosti lahko sklepa na ožje območje prebivanja obdolženih oseb, ali npr. ime bazne postaje;
• navedbe tipov pomorskih vozil, osebnih vozil, njihovih registrskih številk, telefonskih številk PIN in IMEI številk, serijske številke orožij ipd., kadar gre za podatke, ki se sicer nanašajo na stvari, vendar pripadajo fizičnim osebam;
• vsebuje zagovor obtoženih oseb ali izpovedbe prič, iz katerih se zrcalijo edinstvene osebne in osebnostne značilnosti posameznikov;
• vsebuje zgoščeno navajanje osebnih podatkov in okoliščin in je dejansko stanje prepodrobno zapisano, da bi bila lahko anonimizacija uspešna;
• v celoti ne vsebuje varovanih podatkov, a se vrednost prosto dostopnega besedila kljub temu ne izgubi (npr. odredba o vročitvi konkretne sodne odločbe);
• vsebuje navedbe, ki se prepletajo z osebnimi podatki in drugimi okoliščinami (npr. sorodstvene vezi, zdravstveno stanje, ime društva in opis dejavnosti društva ipd.), ki delajo posameznike določljive;
• povzema navedbe o točno določenih vlogah posameznikov.

Tako so prosto dostopne informacije javnega značaja tisti deli posameznih sodnih odločb, kjer je bilo mogoče opraviti anonimizacijo na način, da se prekrije identiteta varovanih oseb ter vse navezne okoliščine, ki nakazujejo določenega oz. določljivega posameznika, in hkrati tako, da se pri tem ni v celoti prekril opis dejanskega stanja, pravna kvalifikacija, pravni in vsebinski razlogi odločitve, kazenska sankcija in njena odmera, stroški postopka.

IP je zaključil, da je pritožba prosilca utemeljena, zato je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in v tem delu sam rešil zadevo na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Objavljeno na spletni strani VSRS http://www.sodisce.si/vsrs/objave/2020111216332874/ (dostopno marec 2021).

[2] Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 60.

[3] Enako stališče izhaja tudi iz komentarja Ustave RS, kjer je navedeno, da »sodišča in vsi drugi organi lahko zavrnejo dostop do zahtevanih informacij, če gre za podatke, ki so pridobljeni ali sestavljeni zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka ter bi njihovo razkrije škodovalo izvedbi takšnega postopka«. Več o tem na spletni strani: https://e-kurs.si/komentar/sodni-postopki-sodna-uprava-in-javne-knjige/ .

[4] Glej tudi Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (Uradni list EU, št. L 127 z dne 23. 5. 2018).

[5] Tretji odstavek 364. člena ZKP se glasi:

»Izrek sodbe obsega osebne podatke o obtožencu (prvi odstavek 227. člena) in odločbo, s katero se obtoženec spozna za krivega dejanja, katerega je obtožen, s katero se oprosti obtožbe za to dejanje ali s katero se obtožba zavrne.«

Prvi odstavek 227. člena ZKP se glasi:

»Ko se obdolženec zaslišuje prvič, ga je treba vprašati za ime in priimek in morebitni vzdevek, tudi prejšnje osebno ime, če je bilo spremenjeno, kje je rojen, kje stanuje, dan, mesec in leto rojstva, EMŠO, državljanstvo, poklic, funkcije na državni ali samoupravni lokalni ravni, kakšne so njegove družinske razmere, ali je pismen, katere šole ima, oziroma ali je podčastnik, častnik ali vojaški uslužbenec, kakšni so njegov osebni dohodek in njegove premoženjske razmere, ali je bil že obsojen, pa obsodba še ni bila izbrisana, kdaj in zakaj, in ali je in kdaj izrečeno kazen prestal, ali teče zoper njega postopek za kakšno drugo kaznivo dejanje, če je mladoleten, pa tudi, kdo je njegov zakoniti zastopnik. Obdolženca je treba poučiti, da mora na vabilo priti in takoj sporočiti vsako spremembo naslova ali nameravano spremembo prebivališča, ter ga opozoriti na posledice, če ne bi tako ravnal.«

[6] Prvi odstavek 3. člena Zakona o osebnem imenu se glasi:

»Osebno ime je sestavljeno iz imena in priimka.«