Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Verbund Hydro Power GMBh - Agencija RS za okolje

+ -
Datum: 07.08.2016
Številka: 090-154/2016/4
Kategorije: Poslovna skrivnost, Okoljski podatki, Kršitev postopka
Sodba Upravnega sodiščaPOVZETEK:Prosilka je pri organu vložila zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, o kateri je organ odločil z odločbo. Prosilka je nato vložila pritožbo zoper del odločbe, s katerim je organ zavrnil zahtevo prosilke za posredovanje podatkov o vodostaju oziroma pretoku reke Drave od 4. 11. 2012 (od 00:00:01 ure) do 7. 11. 2012 (do 23:59:59 ure) na hidroelektrarnah Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala, Formin in Mariborski otok ter na jezovih Melje in Markovci z utemeljitvijo, da teh podatkov ne more posredovati, ker družba DEM d.o.o. na podlagi petega odstavka 110. člena Zakona o varstvu okolja ni podala pisnega soglasja za posredovanje teh podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je pritožba prosilke utemeljena glede zahtevanih podatkov o vodostaju oziroma pretoku reke Drave za 4. 11. 2012 in 7. 11. 2012 na lokacijah hidroelektrarn Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala in Mariborski otok ter na jezovih Melje in Markovci, in od 4. 11. 2012 do 7. 11. 2012 na lokaciji hidroelektrarne Formin, zato je izpodbijano odločbo v tem delu odpravil in pritožbi prosilke v tem delu ugodil.  Glede podatkov o vodostaju oziroma pretoku reke Drave od 5. 11. 2012 (od 00:00:01 ure) do 6. 11. 2012 (do 23:59:59 ure) na hidroelektrarnah Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala in Mariborski otok ter na jezovih Melje in Markovci, o katerih je organ že odločil meritorno, pa je IP odločbo organa odpravil po uradni dolžnosti ter v tem delu zavrgel zahtevo in pritožbo prosilke.

ODLOČBA:Številka: 090-154/2016/4Datum: 8. 8. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega in drugega odstavka 251. člena in 129. Člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi družbe VERBUND Hydro Power GmbH, Europlatz 2, 1150 Dunaj, Avstrija, ki jo zastopa Odvetniška družba Andrić o.p. – d.o.o., Slovenska cesta 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilka) z dne 6. 7. 2016, zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) št. 0900- 34/2016-4 z dne 21. 6. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoODLOČBO:
  1. Odločba Agencije Republike Slovenije za okolje št. 0900- 34/2016-4 z dne 21. 6. 2016 se v delu, ki se nanaša na podatke o vodostaju oziroma pretoku reke Drave za 5. 11. 2012 in 6. 11. 2012, na mestih hidroelektrarn Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala in Mariborski otok ter jezovih Markovec in Melje, odpravi po uradni dolžnosti. V tem delu se zahteva prosilke z dne 24. 5. 2016 in pritožba prosilke z dne 6. 7. 2016 zavržeta.
  1. Pritožbi prosilke z dne 6. 7. 2016 se v preostalem delu ugodi in se odločba Agencije Republike Slovenije za okolje št. 0900-34/2016-4 z dne 21. 6. 2016 v tem delu odpravi ter se odloči:
“Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati na zgoščenki (CD) podatke o pretoku reke Drave:- za 4. 11. 2012 in 7. 11. 2012 na lokacijah hidroelektrarn Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala in Mariborski otok ter na jezovih Melje in Markovci (datoteke v formatu .xls, urni pretok), in- od 4. 11. 2012 (od 00:00:01 h) do 7. 11. 2012 (do 23:59:59 h) na lokaciji hidroelektrarne Formin (datoteka v formatu .xls, urni pretok).”
  1. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.
Obrazložitev:Prosilka je od organa z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja dne 24. 5. 2016 zahtevala podatke o vseh ravneh vodostaja in pripadajočih pretokih, merjenih na merilnih mestih, kjer meritve izvaja organ ali kdo drug za njegov račun, in sicer na lokacijah Črneče, HE Dravograd, HE Formin, HE Vuzenica, HE Vuhred, HE Ožbalt, HE Fala, HE Maribor, HE Mariborski otok HE Ormož in HE Ormož-kopališče ter na jezovih Melje in Markovci, vse za obdobje od 4. 11. 2012 (od 00:00:01) do 7. 11. 2012 (do 23:59:59). Podatke je zahtevala v pisni, grafični in tabelarični obliki, s časovno specifikacijo po intervalu ene ure ali po krajših intervalih, toliko natančno, kot je to v podatkovnem smislu objektivno možno. Organ je zahtevo prosilke v pretežnem delu zavrnil z odločbo št. 0900- 34/2016-4 z dne 21. 6. 2016 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), z utemeljitvijo kot sledi.
  1. Po vedenju organa ne obstajajo merilna mesta na lokacijah Vuhred, Vuhred I, Maribor, Ormož in Ormož-kopališče, oziroma če obstajajo, niso del državne mreže delujočih hidroloških postaj. Ker z zahtevanimi podatki organ ne razpolaga v materializirani obliki, ne gre za informacije javnega značaja.
  2. Podatke o vodostaju in/ali pretoku na mestih hidroelektrarn Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala, Mariborski otok in Formin ter jezovih Markovec in Melje je posredovala družba DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR d.o.o. (v nadaljevanju: DEM d.o.o.) organu prostovoljno in ker družba v skladu s 110. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16; v nadaljevanju: ZVO-1) ni dala soglasja za posredovanje teh podatkov prosilki, je organ zahtevo za dostop do teh podatkov zavrnil. Družba DEM d.o.o. je namreč v odgovoru organu z dne 15. 6. 2016 navedla, da teče med prosilko in družbo pravda zaradi povzročitve škode na elektroenergetskih objektih družbe, povzročenih v poplavi 5. 11. 2012, zato ne daje soglasja.
  3. Organ je prosilki posredoval podatke o vodostaju in/ali pretoku na merilnem mestu državnega hidrološkega monitoring v Črnečah (pojasnilo o izpadu in zanesljivosti izmerjenih vrednosti ter izmerjeni podatki).
Prosilka je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo, in sicer v delu, v katerem je organ zavrnil njeno zahtevo za dostop do informacij oziroma podatkov, ki jih je organu posredovala družba DEM d.o.o.. V tem delu izpodbija odločbo organa iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov ter predlaga, da pristojni organ pritožbi ugodi in odločbo razveljavi. Prosilka kot primarno izpostavlja dejstvo, da je s predmetno zahtevo zaprosila za posredovanje okoljskih podatkov, za katere je v zvezi z javnostjo tovrstnih podatkov potrebno upoštevati relevantne mednarodne konvencije, zakonodajo EU in področno zakonodajo RS. Prosilka pri tem izpostavlja 2. člen Aarhuške konvencije, ki med drugim kot okoljske informacije definira tudi informacijo o stanju voda ter Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. 1. 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 30/313/EGS. Skladno z navedenim je mogoče določbe o prostem dostopu do okoljskih informacij zaslediti v ZVO-1 in ZDIJZ, pri čemer je po oceni prosilke prišlo do nepravilne uporabe oziroma napačne razlage določb materialnega prava, kar neposredno vpliva na zakonitost izpodbijane odločbe. Po mnenju prosilke je družba DEM d.o.o. dolžna kot izvajalka gospodarske javne službe posredovati organu zahtevane informacije. V okviru opravljanja dejavnosti se družba ukvarja s proizvajanjem električne energije v porečju reke Drave, vodno pravico za rabo vode pa je pridobila na podlagi Uredbe o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije, skladno s katero je z Republiko Slovenijo sklenila koncesijsko pogodbo. Družba je tudi koncesionar za izvajanje obvezne gospodarske javne službe v okviru upravljanja voda v skladu s Pravilnikom o vrstah in obsegu nalog gospodarske javne službe v okviru upravljanja voda in Uredbe o vrstah in obseg nalog obveznih državnih gospodarskih služb urejanja voda in koncesijah teh javnih služb, ki hkrati predstavlja tudi koncesijski akt. Iz 27. člena prej navedene uredbe izvaja, da spremljanje izvajanja koncesije opravlja organ, zato je koncesionar dolžan predložiti organu vso dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije ter omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi s koncesijo. Družba kot koncesionar je torej dolžna posredovati organu informacije glede vodostaja in pretoka reke Drave na območju, na katerem opravlja gospodarsko javno službo, to je v porečju Drave. Prosilka še navaja, da je družba DEM d.o.o. dolžna organ, na podlagi prej navedenega pravilnika, obvestiti o nastanku stopnje ogroženosti, vključno s podatki, ki povečano stopnjo ogroženosti utemeljujejo, kot v obravnavanem primeru. Prosilka izpostavlja še 10. člen navedenega pravilnika, ki koncesionarju poleg rednega stanja vodne infrastrukture, jasno in izrecno določa obveznost preverjanja stanja ob in po nastopu visokih vodostajev in povečane dinamike voda. Ne gre torej za situacijo, v kateri bi zaprošeni organ pridobil zahtevane informacije na prostovoljni osnovi. Po mnenju prosilke gre za okoljske podatke, za katere ZDIJZ v tretjem odstavku 6. člena določa, da se dostop do teh podatkov zagotovi, ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena in tudi organ v nadaljevanju izpodbijane odločbe, v nasprotju s prvotnimi navedbami, navaja, da je za okoljske podatke podana absolutna javnost. Navaja še, da ni relevantno, ali se je prosilka odločila vložiti zahtevo neposredno tudi pri družbi DEM d.o.o., prav tako na dolžnost posredovanja podatkov ne vpliva dejstvo teka pravdnega postopka med prosilko in družbo DEM d.o.o.. Navaja tudi, da gre za izrazito pristransko postopanje organa z namenom zavarovanja lastnih ekonomskih interesov in interesov RS, saj želi Republika Slovenija odgovornost za nastale poplave v letu 2012 prevaliti na pritožnika. Slednje izhaja tudi iz povabila ponudnikom za javno naročilo z naslovom “Izdelava strokovnega mnenja, ki bo v pomoč pri dokazovanju krivde družbe Verbund GmbH”.Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 0900-34/2016-6 z dne 11. 6. 2016, poslal v odločanje IP. Organ v zvezi s pritožbenimi navedbami še navaja, da Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15; v nadaljevanju: ZV-1) pozna dve vrsti koncesij, in sicer za posebno rabo naravnega vira (v tem primeru vode) in za izvajanje javne službe, kot ene izmed oblik izvajanja gospodarskih javnih služb iz Zakona o gospodarskih javnih službah. Družba DEM d.o.o. ni imetnik koncesije za izvajanje gospodarske javne službe urejanja voda (koncesija po Uredbi o vrstah in obseg nalog obveznih državnih gospodarskih služb urejanja voda in koncesijah teh javnih služb je bila za porečje Drave podeljena družbi Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d.d.), pač pa imetnik vodne pravice iz 3. točke prvega odstavka 136. člena ZV-1. Prej navedena uredba in Pravilnik o vrstah in obsegu nalog gospodarske javne službe v okviru upravljanja voda ne vežeta družbe DEM d.o.o.. Tudi po Uredbi o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije družba DEM d.o.o. ni dolžna posredovati podatkov, ki mu jih je posredovala. Organ navaja tudi, da ni udeležen v pravdnih postopkih, stranka katerih je prosilka, zato mu ni mogoče očitati ekonomskih interesov, kar je v primeru državnih upravnih organov, ki sicer niso pravne osebe, tudi pojmovno nemogoče. Prav tako mu kot organu v sestavi ministrstva ni mogoče očitati pristranskosti, ker je izvedel postopek javnega naročila z določeno vsebino. Organ je IP posredoval tudi dokumente predmetne zadeve, ki jo vodi pod št. 0900-34/2016.Organ je na poziv IP z dne 16. 6. 2016 posredoval še podatke o pretoku reke Drave v obdobju od 4. 11. 2012 do 7. 11. 2012, za hidroelektrarne Dravograd, Fala, Mariborski otok, Ožbalt, Vuhred, Formin in Vuzenica ter jezova Markovci in Melje.Pritožba je delno utemeljena.IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija, odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.K 1. točki izreka te odločbe:IP je najprej ugotovil, da je organ z odločbo št. 0900-21/2016-5 z dne 3. 5. 2016 že odločil o podatkih o vodostaju oziroma pretoku reke Drave za obdobje od 5. 11. 2012 (od 00:00:01 h) do 6. 11. 2012 (do 23:59:59 h) na mestih hidroelektrarn Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala in Mariborski otok ter jezovih Markovec in Melje, torej o podatkih, ki mu jih je posredovala družba DEM d.o.o.. Prosilka je namreč zoper navedeno odločbo organa vložila pritožbo, ki jo vodi IP pod št. 090-120/2016.ZUP v 4. točki prvega odstavka 129. člena določa:“Če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.”Dejstvo, ali je bilo o zahtevi že odločano in tudi odločeno, je v upravnem postopku odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, saj se veže na (ne)uporabo 129. člena ZUP, ki določa, kdaj je potrebno upravni postopek končati s formalno odločbo, to je s sklepom o zavrženju zahteve. S tem, ko je organ v konkretnem primeru spregledal 129. člen ZUP in z njim povezana dejstva, je njegova odločba napačna. Ker je 129. člen ZUP procesna določba, je v obravnavanem primeru torej podana bistvena kršitev postopka v smislu drugega odstavka 247. člena ZUP, na katero je pritožbeni organ dolžan paziti po uradni dolžnosti. Ker je v konkretnem primeru v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, je IP, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, dopolnil postopek z ugotovitvijo relevantnih dejstev (ki bi jih sicer moral ugotavljati in ugotoviti že organ prve stopnje). Ob tem se je izkazalo, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje.Ker je torej o prej navedenih podatkih, ki so tudi predmet tega pritožbenega postopka, organ že odločil meritorno z odločbo (res iudicata), je IP v tem delu izpodbijano odločbo organa odpravil po uradni dolžnosti, zahtevo in pritožbo prosilke v tem delu pa zavrgel (1. točka izreka te odločbe).K 2. točki izreka te odločbe:IP je primarno ugotovil, da prosilka s pritožbo z dne 6. 7. 2016 v tem delu izpodbija odločbo organa v delu, v katerem ji je bil zavrnjen dostop do zahtevanih podatkov o vodostaju in/ali pretoku o pretoku Drave 4. 11. 2012 in 7. 11. 2012 na mestih hidroelektrarn Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala, Mariborski otok ter jezovih Markovec in Melje, prav tako pa tudi v delu, ki se nanaša na dostop do podatkov o vodostaju in/ali pretoku o pretoku Drave v obdobju od 4. 11. 2012 in 7. 11. 2012 na mestu hidroelektrarne Formin. Gre za podatke, ki jih je organu posredovala družba DEM d.o.o.. Navedeni podatki so predmet vsebinske presoje IP v nadaljevanju te odločbe.IP je iz spisovne dokumentacije ugotovil, da je organ pravilno pozval družbo DEM d.o.o. kot stransko udeleženko k opredelitvi do predmetne zahteve. Družba je v odgovoru z dne 15. 6. 2016 navedla, da teče med strankama pravda zaradi povzročitve škode na elektroenergetskih objektih družbe, povzročenih v poplavi 5. 11. 2012, in da je zahteva neposredno povezana s to pravdo, zato se ne strinja s posredovanjem zahtevanih podatkov katerikoli pravni ali fizični osebi. Organ je nato družbo DEM d.o.o. seznanil še z izpodbijano odločbo in odstopom pritožbe IP št. 0900-34/2016-6 z dne 11. 7. 2016.Izhajajoč iz vseh okoliščin zadeve v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, je pa sporno vprašanje, ali gre za informacije, ki spadajo v delovno področje organa v smislu 4. člena ZDIJZ. Iz izpodbijane odločbe namreč izhaja, da je organ zavzel stališče, da mu je družba DEM d.o.o. posredovala zahtevane podatke prostovoljno. Iz razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju, IP meni, da je organ zahtevane informacije pridobil v okviru izvajanja javnopravnih nalog, zato te spadajo v njegovo delovno področje. Organ je od družbe DEM d.o.o. informacije, ki so predmet presoje, namreč pridobil za potrebe umerjanja hidroloških modelov, ki jih organ uporablja za izvajanje ene od svojih nalog.Naloge, ki jih opravlja organ na področju spremljanja voda, kot so navedene tudi na njegovi spletni strani, so med drugimi: - priprava programov za izvajanje monitoringa stanja voda (rek, jezer, podzemnih voda in morja), - ocenjevanje kemijskega in ekološkega stanje površinskih voda ter kemijskega in količinskega stanja podzemnih voda na podlagi rezultatov monitoringa, - izvajanje opazovanj in meritev posameznih elementov vodnega kroga na vodomernih postajah za površinske vode (vodotoki, jezera, morje) ter za podzemne vode in izvire, - letno spremljanje regionalne vodne bilance in modelsko ocenjevanje napajanj vodonosnikov oz. obnavljanja podzemnih vodnih virov, - določanje pretokov rek na podlagi hidrometričnih meritev in meritev gladin, spremljanje njihovega režima in ugotavljanje sprememb, - opozarjanje pred poplavami rek in morja ter na upadanje gladin površinskih in podzemnih voda,  - upravljanje z vodami na način, da varuje vodo v vseh njenih pojavnih oblikah, ureja vode in odloča o rabi voda;- vodi upravne postopke in izdaja upravne odločbe na podlagi predpisov, ki obravnavajo emisije v vodno okolje, - vodi postopke in obračun vodnih povračil ter spremlja plačila, - izdaja pooblastila za monitoringe voda in tal, - vodi baze in evidence ter katastre s področja emisij, kakovosti in količin voda, - spremlja in strokovno obdeluje poročila o monitoringu odpadnih voda, - opravlja strokovne naloge za izvajanje meddržavnih obveznosti.«.Organ namreč na podlagi prvega odstavka 97. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15,  102/15 in 30/16; v nadaljevanju: ZVO-1) zagotavlja monitoring hidroloških, erozijskih, geoloških, seizmoloških in drugih geofizikalnih pojavov neposredno ali prek javnega pooblastila, ki se ga podeli javnemu zavodu, ustanovljenemu za izvajanje opazovanja teh pojavov, in so izbrani na podlagi javnega razpisa. Monitoring hidroloških pojavov (v nadaljnjem besedilu: hidrološki monitoring) iz prvega odstavka 97. člena tega zakona obsega meritve in ocenjevanje količinskega stanja voda, ugotavljanje hidroloških značilnosti vodnih območij in vodnih teles, vodne bilance ter spremljanje, analiziranje in napovedovanje hidroloških sprememb na vseh elementih hidrološkega cikla na vodah (prvi odstavek 99. člena ZVO-1), naloge hidrološkega monitoringa pa nadalje določa drugi odstavek 99. člena ZVO-1. Način in obseg izvajanja ter pogoje za izvajalce monitoringa stanja površinskih voda in način in obliko poročanja o monitoringu stanja površinskih voda ureja Pravilnik o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 10/09 in 81/11), ki hidrološke parametre določa v drugem odstavku 5. člena:– vodostaj in pretok za reke, – vodostaj, zadrževalni čas ter dotok in iztok za jezera in – vodostaj in višina valov za obalno vodo. Iz navedenega tako izhaja, da so zahtevani podatki v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog, ki jih organ opravlja po zakonu, posledično pa gre za informacije, ki spadajo v delovno področje organa. (hidrološki monitoring).IP je nadalje ugotovil tudi, da ni sporno, da organ z zahtevanimi podatki razpolaga v materializirani obliki. Glede na to, da je IP ugotovil obstoj vseh treh pogojev iz 4. člena ZDIJZ, ki morajo biti kumulativno podani za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju presojal še, ali so zahtevani podatki prosto dostopne informacije javnega značaja.Ali gre za prosto dostopne informacije - okoljski podatkiIz podatkov, ki jih je organ posredoval IP na zgoščenki, izhaja, da vsebujejo posamezne datoteke podatke, ki se nanašajo na vodotok reke Drave na posameznih postajah oziroma hidroelektrarnah. Posamezne datoteke tako obsegajo naslednje podatke: datum zajema podatkov iz podatkovne zbirke organa, postaja, šifra postaje, X in Y koordinata, F (km2), stacionaža (km) in datum, sledijo pa podatki o pretoku – urno povprečje m3/s za obdobje 5. 11. 2012 do 7. 11. 2012 s posameznimi vrednostmi. Organ je posredoval podatke po posameznih postajah oziroma hidroelektrarnah Dravograd, Vuhred, Fala, Vuzenica, Ožbalt, Mariborski otok in Formin ter jezovih Markovci in Melje.Za okoljske podatke velja po ZDIJZ posebna ureditev. Tudi prosilec se v pritožbi sklicuje na tretji odstavek 6. člena ZDIJZ oziroma navaja, da gre v predmetni zadevi za okoljske podatke.ZDIJZ v tretjem odstavku 6. člena določa izjeme od izjem, in tako v drugi alineji pravi, da se ne glede na določbe prvega odstavka (ki med drugimi določa izjemo poslovne skrivnosti, na katero se sklicuje organ) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. ZDIJZ je tako z določbo druge alineje tretjega odstavka 6. člena postavil zakonsko predpostavko, da je prevladujoč interes javnosti za razkritje podatkov podan vselej, ko gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila ter druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Na ta način je zakonodajalec razširil pravice, ki jih zagotavlja drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, saj izkazovanje in dokazovanje prevladujočega interesa javnosti v takšnih primerih ni potrebno.Kot že navedeno, gre v predmetni zadevi za podatke, ki se nanašajo na okolje, vendar se ne nanašajo na emisije v okolje, odpadke, nevarne snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila, zato je IP presojal, ali gre po določbi druge alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ za »druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja«, torej ZVO-1.ZVO-1 ureja dostop do okoljskih podatkov v določbah 110. člena, v katerih opredeljuje med drugim tudi, kateri podatki se štejejo za okoljske podatke, in sicer določa:»(1) Državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb morajo vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določa ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja.(2) Okoljski podatek je zlasti podatek o:1. stanju okolja in njegovih delov,2. naravnih pojavih,3. naravnih dobrinah (naravnem javnem dobru, naravnih vrednotah in biološki raznovrstnosti, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, ter naravnih virih),4. emisijah, odpadkih in nevarnih snoveh, vključno z informacijami o obremenjevanju okolja, ki ga povzročajo, in okoljskih nesrečah,5. dejavnostih, vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil, vodenje registrov in evidenc, vključno s temi akti, registri in evidencami,6. skupnih naložbah iz 140. člena tega zakona,7. ekonomskih analizah in ocenah, uporabljenih pri sprejemanju ukrepov iz prejšnje točke,8. zdravstvenem stanju, varnosti in življenjskih razmerah ljudi, vključno s podatki o onesnaženosti prehranjevalnih verig, ter stanju objektov kulturne dediščine, če nanje vpliva ali bi lahko vplivalo obremenjenost okolja, ali z njimi povezani dejavniki ali postopki in dejavnosti iz 4. točke tega odstavka, 9. varnostnih ukrepih za preprečevanje večje nesreče, ki jih mora izvesti povzročitelj tveganja.(3) Ne glede na določbe predpisov iz prvega odstavka tega člena o izjemah glede dostopa do informacij javnega značaja, so okoljski podatki, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 18. člena tega zakona, javni.(4) Če varnostno poročilo iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke, ki niso javni po predpisih o dostopu do informacij javnega značaja, je povzročitelj tveganja dolžan pripraviti varnostno poročilo tako, da iz njega izključi podatke, ki niso javni.(5) Organi in organizacije iz prvega odstavka tega člena lahko okoljski podatek, pridobljen na prostovoljni osnovi in brez pravne obveznosti, posredujejo javnosti le ob pisnem soglasju osebe, ki je podatek dala.«.Navedene določbe ZVO-1 sledijo določilom Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju: Aarhuška konvencija), ki jo je Slovenija ratificirala leta 2004. V skladu z 2. členom predmetne konvencije pomenijo "okoljske informacije" vse pisne, vizualne, zvočne in elektronske informacije ali informacije v kakšni koli drugi materialni obliki: a) o stanju elementov okolja, kot so zrak in ozračje, voda, prst, zemljišča, krajina in naravna območja, biološka raznovrstnost in njene sestavine, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, in o medsebojnem vplivu teh elementov; b) o dejavnikih, kot so snovi, energija, hrup in sevanje, ter o dejavnostih ali ukrepih skupaj z upravnimi ukrepi, okoljskimi sporazumi, politikami, zakonodajo, načrti in programi, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na elemente okolja iz pododstavka a), o analizah stroškov in koristi ter o drugih ekonomskih analizah in predpostavkah, ki se uporabljajo pri okoljskem odločanju; c) o zdravstvenem stanju in varnosti ljudi, življenjskih razmerah ljudi, stanju kulturnih znamenitosti in objektov, če nanje vpliva ali bi lahko vplivalo stanje elementov okolja ali s temi elementi povezani dejavniki, dejavnosti ali ukrepi iz pododstavka b).«.Tretji odstavek 110. člena ZVO-1 in 2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ torej postavljata enako pravilo, in sicer da mora organ, ne glede na morebitne izjeme po ZDIJZ, prosilcu omogočiti odstop do zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 18. člena ZVO-1. Glede drugih okoljskih podatkov pa je treba v skladu s predmetno določbo ZDIJZ upoštevati določbe ZVO-1 o opredelitvi okoljskih podatkov. Okoljski podatki so dejansko vse informacije, ki se nanašajo na okolje. Okolje je namreč tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja, deli okolja so tla, mineralne surovine, voda, zrak ter živalske in rastlinske vrste, vključno z njihovim genskim materialom, tudi človek je sestavni del narave (prva točka 3. člena ZVO-1). V obravnavanem primeru gre za podatke glede površinskih voda oziroma rek po prvi točki 7. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZzdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15) oziroma o stanju površinskih voda kot delu okolja, tako da zahtevani podatki nedvomno predstavljajo okoljske podatke po drugem odstavku 110. člena ZVO-1. Posledično je treba upoštevati določbe 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ glede dostopnosti teh podatkov javnosti, kar pomeni, da so ti podatki dostopni javnosti ne glede na morebiten obstoj izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Upoštevaje navedeno se IP, ne glede na navedbe družbe DEM d.o.o., tako posebej ne opredeljuje do izjeme pravdnega postopka po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.Na tem mestu IP še pojasnjuje, da zahtevani podatki predstavljajo tiste okoljske podatke, ki so po ZDIJZ absolutno javno dostopni, zato poziv organa družbi DEM d..o.o., k predložitvi soglasja po petem odstavku 110. člena ZVO-1, ni bil potreben. ZDIJZ predstavlja v konkretnem primeru lex specialis, kar pomeni, da je organ dolžan v postopku obravnave zahteve po ZDIJZ družbo pozvati v postopek kot stranskega udeleženca in dokument presojati glede na izjeme, kot jih opredeljuje ZDIJZ in ne na podlagi postopka, kot ga določa ZVO-1. ZDIJZ kot informacijo javnega značaja opredeljuje vsako informacijo, ki jo je organ pridobil v okviru svojega delovnega področja, ne glede na to, ali je dokument pridobil prostovoljno ali zaradi zakonske obveznosti subjekta, ki je dokument posredoval. ZDIJZ za obstoj informacije javnega značaja načina pridobitve dokumenta ne omejuje, zato določbe ZVO-1 v delu, ki se nanašajo na dokumente, pridobljene na »prostovoljni osnovi«, v postopku po ZDIJZ niso relevantne. IP ob tem še navaja, da se tudi v skladu s tretjim odstavkom 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – Odl. US, 82/13 in 55/15; v nadaljevanju ZGD-1) za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so javni po zakonu ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Torej podatki, ki so po ZDIJZ absolutno javni, ne morejo biti določeni kot poslovna skrivnost.V zvezi z navedbami prosilke o razlogih zahteve oziroma ozadju zadeve IP pojasnjuje, da v predmetnem pritožbenem postopku te navedbe niso relevantne. Pri uveljavitvi pravice dostopa do informacije javnega značaja IP namreč presoja le, ali so zahtevane informacije javnega značaja, in če so podani pogoji za dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, so te informacije dostopne vsakomur (fizičnim in pravnim osebam), ne glede na pravni interes. IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilke glede podatkov o vodostaju oziroma pretoku reke Drave 4. 11. 2012 in 7. 11. 2012 na mestih hidroelektrarn Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala in Mariborski otok ter jezovih Markovec in Melje ter glede podatkov o vodostaju oziroma pretoku reke Drave od 4. 11. 2012 do 7. 11. 2012 na mestu hidroelektrarne Formin utemeljena, zato je odločil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZelP-J) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

 

 

Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka