Pravice prosilcev in obveznosti zavezancev
+ -Pravni interes ni pomemben!
Vsak prosilec lahko zahteva dostop do katerokoli informacije javnega značaja, ki jo kot takšno opredeljuje zakon. Subjekt pod prevladujočim vplivom od prosilca ne sme zahtevati, da izkaže pravno korist (pravni interes).
Namen uporabe informacij ni pomemben (razen v primeru ponovne uporabe)
Subjekt pod prevladujočim vplivom prosilca ne sme spraševati po tem, za kakšen namen potrebuje zahtevano informacijo, oziroma svoje presoje o dopustnosti dostopa do informacij ne sme opreti na to, zakaj prosilec potrebuje določeno informacijo. Razlogi prosilca, zakaj potrebuje informacijo javnega značaja, so povsem brezpredmetni, saj lahko takšno informacijo zahteva prav vsakdo (če se informacije nanašajo nanj ali pa ne).
Samo v primeru ponovne uporabe informacij je prosilec dolžan navesti, za kakšen namen želi informacijo ponovno uporabiti. Če prosilec ponovno uporabi informacijo javnega značaja v pridobitne namene, za katero organ zaračunava ceno ali določa druge pogoje, pa mu organ take uporabe ni dovolil v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZDIJZ, je posameznik kaznovan z globo od 700 € do 1.400 €, pravna oseba pa z globo od 2.000 € do 30.000 €.
Pravica do izbire oblike
Prosilec ima pravico izbrati obliko, v kateri se želi seznaniti z zahtevano informacijo (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis), subjekt pod prevladujočim vplivom pa je takšno zahtevo dolžan upoštevati. Prosilcu, ki npr. zahteva fotokopije, mora torej subjekt pod prevladujočim vplivom izročiti fotokopije dokumentov. Če prosilcu v takšnem primeru dovoli le vpogled, je to lahko razlog za pritožbo (razen v primeru avtorsko zavarovanih pravic tretjih oseb, ko organ skladno z 2. odstavkom 25. člena ZDIJZ dovoli le vpogled. Izjema so okoljevarstveni podatki).
Če se dokument nahaja samo v elektronski ali samo v fizični obliki in organ razpolaga s tehnološkimi zmogljivostmi za potrebno pretvorbo, mora prosilcu omogočiti dostop do oblike, ki jo ta izbere. Organ sme pri tem zaračunati materialne stroške pretvorbe iz elektronske v fizično obliko ali pretvorbe fizične oblike v elektronsko obliko v skladu z enotnim stroškovnikom iz 17. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.
Pravica do pomoči osebe, pristojne za posredovanje informacij
Če ima prosilec pri pisanju zahteve za dostop do informacij javnega značaja težave, se lahko obrne na osebo, ki je pri subjektu pod prevladujočim vplivom zadolžena za področje dostopa do informacij javnega značaja. Ta naj prosilcu nudi ustrezno pomoč, saj je postopek tako bolj enostaven za obe strani – prosilca in subjekt pod prevladujočim vplivom.
Rok za odločitev in pravica do pritožbe
Subjekt pod prevladujočim vplivom mora o zahtevi prosilca odločiti v 20 delovnih dneh od prejema popolne zahteve. Če subjekt pod prevladujočim vplivom v tem času ne odgovori, ima prosilec možnost pritožbe, o kateri odloča Informacijski pooblaščenec. Subjekt pod prevladujočim vplivom lahko rok v izjemnih okoliščinah z dopisom podaljša za največ 30 delovnih dni (o podaljšanju mora prosilca obvestiti v 15 dneh od prejema zahteve).
Kadar subjekt pod prevladujočim vplivom zahtevo prosilca zavrne v celoti ali mu omogoči dostop le delno, mora prosilca s pisnim odgovorom obvestiti:
- o razlogih, zaradi katerih zahtevanih informacij ne more posredovati, in
- o pravici do pritožbe.
Prosilci lahko zoper odločitev zavezanca v 15 dneh od prejema obvestila vložijo pritožbo pri Informacijskem pooblaščencu .
Več o obveznostih novih zavezancev – poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava – lahko preberete tudi v spletni zloženki, ki sta jo pripravila Ministrstvo za notranje zadeve in Informacijski pooblaščenec.