prosilec - UKC Ljubljana
+ -Številka: 090-309/2022
Kategorije: Notranje delovanje organa
POVZETEK:
V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do "Posnetka stanja obremenitev zdravnikov specialistov za leto 2019 in obdobje januar-avgust 2021 na Ortopedski kliniki", zaradi izjeme notranjega delovanja organa. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je podan prvi pogoj zatrjevane izjeme, kar izhaja tako iz same vsebine dokumenta, pa tudi glede na formalno obliko dokumenta nakazuje, da je bil dejansko namenjen za obravnavo na seji sveta organa in se tako utemeljeno razume kot »notranji dokument«. Pri preizkusu obstoja drugega kriterija pa je IP ugotovil, da organ v izpodbijani odločbi ni navedel, kakšna škoda oz. motnja bi z razkritjem zahtevanega dokumenta nastala, saj je zgolj na splošno navedel, da bi se z razkritjem »ogrozil razvoj klinike«. Kaj je imel organ pri tem v mislih, iz izpodbijane odločbe ni bilo mogoče razbrati. Po oceni IP je ključno, da zahtevani dokument izkazuje delo zdravnikov v javnem zavodu, ki so javni uslužbenci in so kot taki podvrženi transparentnosti tudi na podlagi prve alineje 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki izrecno določa, da se dostop do informacij dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP je zaključil, da zatrjevana izjema ni podana. Poleg tega pa je za razkritje izkazan tudi interes javnosti, saj lahko prosilec kot medij, z dostopom do vsebine zahtevane »analize oz. posnetka stanja obremenitve« kot informacije javnega značaja, pomembno prispeva h kakovostni javni razpravi pri vprašanju dolgih čakalnih vrst v zdravstvu na splošno, kakor tudi konkretno na Ortopedski kliniki, kar je že vrsto let družbeno pereča tema v Sloveniji.
ODLOČBA:
Številka: 090-309/2022/4
Datum: 18. 11. 2022
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec), z dne 18. 10. 2022, zoper sklep Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. ZDIJZ-2021-70, 045-0028/2022/0002 z dne 19. 10. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 18. 10. 2022 se ugodi in se sklep Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, št. ZDIJZ-2021-70, 045-0028/2022/0002 z dne 19. 10. 2022, odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati: Posnetek stanja obremenitev zdravnikov specialistov za leto 2019 in obdobje januar-avgust 2021 na Ortopedski kliniki.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 21. 9. 2022 na organ podal prošnjo za posredovanje dokumentacije v elektronski obliki, s katero razpolaga organ, in sicer analizo učinkovitosti opravljenega dela na ortopedski kliniki, ki je bila izdelana letos spomladi in morebitne analize na drugih oddelkih.
Organ je o zahtevi odločil s sklepom št. ZDIJZ-2021-70, 045-0028/2022/0002 z dne 19. 10. 2022, s katerim je zahtevo prosilca zavrnil.
V obrazložitvi sklepa je organ navedel, da se zahteva nanaša na poslovanje javnega zavoda, in sicer: na dokumente v zvezi z analizo dela ortopedske klinike in dokumente v zvezi z analizo dela morebitnih drugih klinik. Organ se je nadalje opredelil do definicije informacije javnega značaja v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ in upoštevajoč navedeno poudaril, da informacijo javnega značaja predstavlja dokument, ki že obstaja, je ustvarjen oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve, kar je v skladu s prakso IP in sodno prakso. Organ je pojasnil, da nima nobenega dokumenta, ki bi se imenoval »analiza učinkovitosti opravljenega dela na ortopedski kliniki«. V spomladanskem času je bil izdelan Posnetek stanja obremenitev zdravnikov specialistov za leto 2019 in obdobje januar-avgust2021 na Ortopedski kliniki, ki je po vsebini najbližji analizi učinkovitosti opravljenega dela na ortopedski kliniki in je nastal v navedenem obdobju. Gradivo je organ označil kot interno gradivo. Organ je v nadaljevanju navedel, da je zahtevo prosilca za dostopa informacije javnega značaja zavrnil na podlagi 11. točke 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša dokument, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Za obstoj opisane izjeme sta v danem primeru kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer: podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa in razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. »Posnetek stanja obremenitev zdravnikov specialistov za leto 2019 in obdobje januar – avgust 2021 na Ortopedski kliniki« je označen z oznako za interno uporabo, na kar so opozorjeni vsi, katerim je dokument razkrit. Namen dokumenta je analiza stanja na Ortopedski kliniki in iskanje možnih izboljšav dela Ortopedske klinike. Z razkritjem bi lahko ogrozili tako razvoj klinike, kot tudi izničili namen, zaradi katerega je bil izdelan. »Posnetek stanja obremenitev zdravnikov specialistov za leto 2019 in obdobje januar - avgust 2021 na Ortopedski kliniki« je dokument, ki vsebuje način notranjega razmišljanja organa oz. oblikovanje notranje politike organa skozi posnetek stanja v letu 2019 ter obdobje januar - avgust 2021 ter oblikovanje različnih možnosti notranje politike dela. Glede na navedeno, po oceni organa, v konkretnem primeru ni izpolnjen pogoj, da gre za informacijo javnega značaja, zato je treba zahtevo prosilca zavrniti. Razkritje tega dokumenta bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Organ je presojal tudi zahtevo prosilca glede analize delovanja drugih klinik. Organ po preučitvi zahteve ugotavlja, da z ostalimi zahtevanimi informacijami ne razpolaga v obliki dokumenta, zadeve oziroma drugega dokumentarnega gradiva oziroma, da se dokumenti, ne nahajajo v materializirani obliki. V postopku odločanja niso nastali posebni stroški.
Prosilec je zoper zgoraj navedeni sklep vložil pritožbo z dne 18. 10. 2022, v kateri je navedel, da se z odločitvijo ne strinja. Meni, da so zahtevani podatki absolutna informacija javnega značaja, saj se nanašajo na delo javnega zdravstvenega zavoda in njegovih zaposlenih ter porabo javnih sredstev. Poleg tega je vsebina analize pomembna za javnost, saj so ravno na tem področju dolge čakalne vrste, v lanskem letu pa so v javnost že prišle informacije o tem, da so zaposleni ortopedi na UKC Ljubljana zlorabljali sistem evidentiranja. S tem so še prispevali k zmanjšanju opravljenega dela na kliniki, s tem pa podaljšanju čakalnih vrst.
Organ po prejemu pritožbe, izpodbijanega sklepa ni nadomestil z novo odločitvijo, zato ga je z dopisom, št. 045-0028/2022/006 z dne 2. 11. 2022 poslal v odločanje IP. Na poziv IP je organ dne 8. 11. 2022 posredoval dokument, ki ga je organ v izpodbijanem sklepu prepoznal kot predmet zahteve prosilca in je o njem odločil, ali gre za informacijo javnega značaja.
Pritožba je utemeljena.
IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
IP primarno ugotavlja, da je organ o zahtevi prosilca odločil s sklepom in ne z odločbo, kot to nalaga 22. čl. ZDIJZ, vendar pa, kot izhaja iz same vsebine izpodbijanega sklepa, gre zgolj za napačno poimenovanje upravnega akta, ki pa ima sicer vse sestavine odločbe, zato omenjena kršitev ne vpliva na pravice prosilca.
V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ, prav tako ni sporno, da organ z zahtevano informacijo razpolaga in da sodi v delovno področje organa, saj kot je organ v izpodbijani odločbi ugotovil, po vsebini ustreza zahtevi prosilca dokument z naslovom: »Posnetek stanja obremenitev zdravnikov specialistov za leto 2019 in obdobje januar – avgust 2021 na Ortopedski kliniki«. Dejstvo je namreč, da se od prosilca ne more pričakovati, da natančno poimenuje dokument, ključna je vsebina, iz česar je organ tudi pravilno izhajal, prosilec pa v pritožbi ugotovitvi organa ni nasprotoval.
IP pa nadalje ugotavlja, da je sporno vprašanje, ali je podana izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je v izpodbijani odločbi skliceval organ in pri kateri morata biti kumulativno izpolnjena dva kriterija, ki izhajata iz navedene določbe ZDIJZ:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).
Z obravnavano izjemo, ki jo pozna tudi večina primerjalno pravnih ureditev, se varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika, oziroma proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Gre za situacije, ko razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti. Pri tej izjemi pa morajo dokumenti oz. podatki prestati še t.i. škodni test, to pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej.
IP je najprej presojal obstoj prvega kriterija izjeme in ugotavlja, da gre za dokument, ki je bil pripravljen, kot poudarja organ, za analizo stanja na Ortopedski kliniki in zaradi iskanja možnih izboljšav dela, kot gradivo za sejo sveta UKC Ljubljana. V tej zvezi IP izpostavlja delo sveta zavoda, ki v skladu s Statutom organa[1], upravlja organ, v okvir katerega med drugim sodi tudi naloga (22. čl.), da sprejema programe dela, razvoja in nabav, investicij in naložb ter spremlja njihovo izvrševanje, kar pomeni, da je v tej zvezi mogoče slediti organu, da je bil dokument sestavljen v zvezi notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. Slednje izhaja tako iz same vsebine dokumenta, pa tudi gleda na formalno obliko dokumenta, ki npr. nima »glave« v smislu naslovnika, prav tako ni številke dokumenta, temveč je zgolj sklicevanje na dogovor na seji, kar vse nakazuje, da je bil dejansko namenjen za obravnavo na seji sveta organa in se utemeljeno razume kot »notranji dokument«.
IP pa je nadalje presojal, ali je organ uspel izkazati, da bi razkritje zahtevanega dokumenta povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. IP ugotavlja, da organ v izpodbijani odločbi ni navedel kakšna škoda oz. motnja bi z razkritjem zahtevanega dokumenta nastala, saj je zgolj na splošno navedel, da bi se z razkritjem »ogrozil razvoj klinike«. Kaj je imel organ pri tem v mislih, iz izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati. Organ torej dokaznega bremena izkazane motnje ni konkretiziral na razkritje zahtevanega »posnetke stanja…« v smislu, da npr. vsebuje takšne podatke in informacije, ki bi v primeru razkritja povzročile konkretne motnje pri npr. delu zdravnikov, sami organizaciji in izvedbi delovnega procesa ipd., tega pa ni ugotovil niti IP. Organ je sicer navedel, da dokument vsebuje način notranjega razmišljanja organa ter oblikovanje različnih možnosti notranje politike dela, vendar pa navedena ugotovitev ne izkazuje same motnje, poleg tega pa IP navedenemu niti ne ne more slediti, saj že iz samega naslova dokumenta »posnetek oz. analiza stanja« izhaja, da prikazuje »obstoječe, preteklo stanje«, torej ugotovitve o dejstvih, kako so bili zdravniki na ortopedski kliniki obremenjeni v določenem obdobju, kar samo po sebi ne izraža nekega »razmišljanja« organa, temveč zgolj »notranje matematične podatke«, ki so bili izpisani iz informacijskega sistema. IP se morda lahko strinja, da je prikazana »politika dela«, vendar gre za preteklo obdobje, ob tem pa je ključno, da izkazuje delo zdravnikov v javnem zavodu, ki so javni uslužbenci in so kot taki podvrženi transparentnosti tudi na podlagi prve alineje 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki izrecno določa, da se dostop do informacij dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Iz dokumenta ne izhaja poimenska obremenitev, temveč so zdravniki označeni po številkah, zato sam dokument dejansko prikazuje statistične podatke, ki na ven ne kažejo na obremenitev konkretnega zdravnika.
Glede na vse navedeno se po oceni IP s prostim dostopom do zahtevanega dokumenta ne bi v ničemer poseglo v možnost kritičnega in inovativnega razmišljanja o planiranju in učinkoviti organizaciji dela zdravnikov, oziroma v izboljšavo dela Ortopedske klinike, kar je bil sicer namen tega dokumenta, kot je navedel organ. Organ je javni zdravstveni zavod, ki opravlja zdravstveno dejavnost na sekundami in terciarni ravni (2. čl. Statuta organa), pri čemer ta obsega tudi dejavnost javnega zdravja in dejavnosti, povezane z javnim zdravjem na področju zdravja, okolja in hrane (2. čl. Zakona o zdravstveni dejavnosti), zato se povsem utemeljeno pričakuje javnost dela organa na vseh področjih, torej tudi glede dela zaposlenih in z vidika porabe javnih sredstev, na kar pravilno opozarja prosilec.
Iz vsega navedenega izhaja, da organ s pavšalnimi in abstraktnimi navedbami svojega dokaznega bremena ni izpolnil, zato IP, na podlagi svojih ugotovitev, zaključuje, da ne obstaja resna in konkretna nevarnost povzročitve motenj v delovanju organa, ki bi nastale zaradi seznanitve prosilca z zahtevanim dokumentom, kar pa pomeni, da obstaja pravica prosilca, da se seznani z informacijo.
Ker je izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ podana le, če sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, IP pa je ugotovil, da drugi pogoj ni izpolnjen, pomeni, da izjema notranjega delovanja organa ni podana.
Ne glede na to, da je IP ugotovil, da zatrjevana izjema ni izkazana in da torej ni podlage za obvezno izvedbo testa interesa javnosti v smislu drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, pa IP ocenjuje, da je za dostop do zahtevanega dokumenta podan tudi velik interes javnosti, kar argumentirano izpostavlja tudi prosilec v pritožbi.
Pri uporabi metode tehtanja javnega interesa je IP tehtal, ali je organ zadostil svojemu dokaznemu bremenu oziroma, v kolikšni meri je uspel dokazati obstoj zatrjevane izjeme, z ustavno pravico prosilca na drugi strani, ki z dostopom do vsebine zahtevane »analize oz. posnetka stanja obremenitve« kot informacije javnega značaja, lahko kot medij/novinar pomembno prispeva h kakovostni javni razpravi pri vprašanju dolgih čakalnih vrst v zdravstvu na splošno, kakor tudi konkretno na Ortopedski kliniki, kar je že vrsto let družbeno pereča tema v Sloveniji. Ob tem se je treba zavedati, da za tem vselej stojijo konkretni pacienti, ki potrebujejo zdravniško oskrbo, ki je za njih lahko tudi življenjskega pomena, pa do nje, zaradi predolgih čakalnih vrst, ne pridejo pravočasno. Prosilec je utemeljeno izpostavil, da je bila prav Ortopedska klinika v javnosti izpostavljena glede zlorabe evidentiranja delovnega časa s strani zdravnikov ortopedov, zato je vprašanje o delovni storilnosti, ki jo izkazuje zahtevani dokument, neposredno povezano z vprašanjem zmanjšanja opravljanega dela na kliniki in posledično podaljšanja čakalnih vrst.
IP je že pri presoji obstoja izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ ugotovil, da organ ni z ničimer dokazal obstoja drugega pogoja, torej nastanka motenj pri delovanju oz. dejavnosti organa. Po drugi strani pa je treba upoštevati, da je zahtevana analiza povezana s porabo javnih sredstev in z izvajanjem javne službe, torej z zagotavljanjem zdravstvene dejavnosti Ortopedske klinike, ki se vselej izvaja v javnem interesu. Ker je dostopnost do javnega zdravstva v neposredni odvisnosti od javnega zdravja oziroma zdravja prebivalcev Slovenije, je povsem na mestu skrb javnosti in medijev, ali organ, ki je del javnega zdravstva, svojo nalogo, ki mu je zaupana, opravlja odgovorno in v korist vseh prebivalcev Slovenije, kar se izraža tudi z »delovno obremenitvijo« zdravnikov pri organu.
Eden izmed načinov nadzora nad delom organa, je tako tudi postopek po ZDIJZ, ki lahko zagotovi prost odstop do informacij javnega značaja, kamor zahtevan dokument, po oceni IP, nedvomno sodi. Temu sledi tudi sodna praksa, ki je glede obstoja interesa javnosti enotna, in sicer, da je ta podan oziroma močan takrat, če so ogrožene vrednote, kot so življene, zdravje ali varnost ljudi. In tokrat gre za vprašanje zdravja. Zato ni samo prav, temveč je nujno in legitimno, da ima prosilec in posledično tudi javnost dostop do zahtevanega dokumenta, s čimer lahko pridobi širšo sliko glede vprašanja delovne storilnosti oziroma obremenjenosti zdravnikov na Ortopedski kliniki, kar omogoča verodostojno in odgovorno razpravo, kako učinkovito in v skladu s svojimi obveznostmi je deloval organ. Posledično pa tovrstna razprava lahko prispeva k ustreznejšemu, bolj učinkovitemu in ne nazadnje bolj odgovornemu načrtovanju dela zdravnikov na Ortopedski kliniki, ki bi omogočal krajše čakalne vrste oziroma da vrst sploh ne bi bilo in s tem hitrejši dostop pacientov do specialista, kar je v javnem interesu.
Glede na navedeno IP ocenjuje, da je izpolnjen tudi pogoj iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je v konkretnem primeru dostop javnosti do zahtevanega dokumenta, ki je opredeljen v izreku, dopusten in interes javnosti izražen ter nikakor ne more pomeniti preobsežnega in nesorazmernega posega v zatrjevano izjemo.
IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane druge izjeme po 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje niso podane, niti jih ni zatrjeval organ. IP ugotavlja, da dokument vsebuje ime in priimek osebe, ki je pripravila zahtevani dokument, ki pa v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ ne sodi med varovane osebne podatke.
IP je na podlagi navedenega ugotovil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu posredovati dokument, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.
Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
samostojna svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka