Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Sindikat Ministrstva za obrambo - Ministrstvo za obrambo

+ -
Datum: 10.10.2018
Številka: 090-168/2018
Kategorije: Tajni podatki, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji

POVZETEK:

V obravnavanem primeru je prosilec vložil pritožbo, ker mu je organ omogočil  dostop do podatkov, ki opredeljujejo izobrazbo, vojaško dolžnost, potrebna znanja, čas zaposlitve, formacijske postavitve, formacijske dolžnosti, plačni razred pred razporeditvijo, aktualni plačni razred ter delovne izkušnje posameznega vojaškega uslužbenca, vendar brez imen in priimkov, kar pomeni, da teh podatkov ni mogoče povezati s konkretno osebo. Organ se je pri delni zavrnitvi skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov. V pritožbenem postopku je IP primarno ocenil, da v obravnavanem primeru ni sporno, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga. IP se je namreč že večkrat postavil na stališče, temu pa je sledila tudi sodna praksa, da ni mogoče govoriti o »ustvarjanju dokumenta« takrat, ko se informacije nahajajo v elektronski bazi in se hitro ter z enostavnimi koraki dajo informacije priklicati iz baze oz. pridobiti le tiste informacije, ki so predmet presoje. Tudi v obravnavanem primeru je organ navedel, da so bili podatki pridobljeni iz baze MFERAC, kar pomeni, da ni dvoma, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga. IP se je nadalje opredelil do izjeme tajnih podatkov, ker je organ pri odstopu pritožbe navajal, da formacije Slovenske vojske sodijo med tajne podatke, stopnje INTERNO. IP je ugotovil, da predmet presoje niso formacije Slovenske  vojske, prav tako pa organ, kljub pozivu, ni izkazal obstoja izjeme tajnih podatkov, ni predložil ocene možnih škodljivih posledic, prav tako dokumenti niso označeni kot tajni. Glede zatrjevane izjeme varstva osebnih podatkov je IP ugotovil, da so predmet presoje podatki, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali javnega funkcionarja ter podatki o porabi javnih sredstev, zato niso varovani. Ob tem je IP pozoril na sodno prakso, ki je navedla, da " ZJU v delu, v katerem ureja kadrovsko evidenco javnih uslužbencev, ni specialen predpis v odnosu na ZDIJZ in da je razkritje osebnega podatka pod določenimi pogoji dopustno tudi v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja". IP je tako odločil, da določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavlja neposredno pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali javnega funkcionarja ter porabe javnih sredstev, kar pomeni, da mora organ v takšnih primerih dovoliti dostop do teh podatkov vključno z imenom in priimkom posameznika, na katerega se nanašajo podatki v zvezi z delovnim razmerjem in porabo javnih sredstev. V obravnavanem primeru zato izjema varstva osebnih podatkov ni podana, razen glede podatka o delovnih izkušnjah, kot je obrazloženo v odločbi. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-168/2018/7

Datum: 11. 10. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Sindikata Ministrstva za obrambo, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Grilc, Starc in partner, o.p., d.o.o., Cesta krških žrtev 135c, 8270 Krško (v nadaljevanju: prosilec), z dne 13. 7. 2018, zoper odločbo Ministrstva za obrambo, Slovenske vojske, Generalštaba, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) št. 090-19/2018-6 z dne 26. 6. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

  1. Pritožbi prosilca z dne 13. 7. 2018 se ugodi in se odločba Ministrstva za obrambo, Slovenske vojske, Generalštaba, št. 090-19/2018-6 z dne 26. 6. 2018 v zavrnilnem delu delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati:
  • Prilogo 1 z naslednjimi podatki: imena in priimke, podatke, ki se nanašajo na stopnjo in smer izobrazbe, na kakšno dolžnost je vojaški uslužbenec postavljen in kdaj, potrebna splošna in posebna znanja za dolžnost,
  • Prilogo 2 z naslednjimi podatki: imena in priimke, podatke, ki se nanašajo na čas zaposlitve v Slovenski vojski in formacijske dolžnosti, ki jih je opravljal pred postavitvijo na vojaškega uslužbenca, doseženi plačni razred pripadnika pred prerazporeditvijo na vojaškega uslužbenca,
  • Prilogo 3 z naslednjimi podatki: imena in priimke, podatke, ki se nanašajo na plačni razred, v katerega je bil postavljen vojaški uslužbenec,

in sicer za vse zaposlene višje in nižje vojaške uslužbence (VU) za obdobje desetih let od vložitve zahteve.

  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 2. 4. 2018 pri organu vložil zahtevo za posredovanje naslednjih podatkov: za vse zaposlene višje in nižje vojaške uslužbence (VU), je zahteval:

  • Ime in priimek VU,
  • Stopnja izobrazbe in smer VU,
  • Na kakšno dolžnost je VU postavljen in kdaj (potrebna splošna in posebna znanja),
  • Čas zaposlitve v SV in formacijske dolžnosti, ki jih je opravljal pred postavitvijo na VU,
  • Dosežen PR pripadnika SV pred prerazporeditvijo na VU,
  • V kakšen razred je bil postavljen VU,
  • Delovne izkušnje, v kolikor je bila prva zaposlitev v SV na formacijsko dolžnost VU.

Prosilec je zahtevane podatke želel pridobiti za 10 let, z njimi pa se je želel seznaniti v elektronski obliki.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo z dne 17. 4. 2018, št. 090-19/2018-2, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. Zoper navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo. O pritožbi je odločil IP z odločbo št. 090-108/2018/2 z dne 31. 5. 2018 in pritožbi ugodil, izpodbijano odločbo organa odpravil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Ob tem je IP opozoril organ, da je dolžan v ponovljenem postopku primarno ugotoviti, ali z zahtevanimi informacijami razpolaga. Če bo ugotovil, da z zahtevanimi informacijami razpolaga, pa bo moral presojati obstoj izjem, pri čemer se mora organ najprej opredeliti do izjeme tajnih podatkov, nadalje pa tudi do izjeme varstva osebnih podatkov, zlasti v razmerju do vprašanja, ali gre za podatke, ki so javni po zakonu (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ in 38. člena ZSPJS).

Organ je v ponovljenem postopku izdal odločbo št. 090-19/2018-6 z dne 26. 6. 2018, s katero je odločil, da se zahtevi prosilca za dostop do informacij javnega značaja z dne 2. 4. 2018 za posredovanje podatkov za vse zaposlene višje in nižje vojaške uslužbence, in sicer ime in priimek, stopnjo in smer izobrazbe, na kakšno dolžnost je vojaški uslužbenec postavljen in kdaj, potrebna splošna in posebna znanja za dolžnost, čas zaposlitve v Slovenski vojski in formacijske dolžnosti, ki jih je opravljal pred postavitvijo na vojaškega uslužbenca, doseženi plačni razred pripadnika pred prerazporeditvijo na vojaškega uslužbenca, v kakšen razred je bil postavljen vojaški uslužbenec, delovne izkušnje, v kolikor je bila prva zaposlitev v Slovensko vojsko na formacijsko dolžnost vojaškega uslužbenca, za obdobje zadnjih deset let, delno ugodi. Posebni stroški niso nastali. V obrazložitvi odločbe je organ povzel celoten postopek, vključno z navodili IP v odločbi št. 090-108/2018/2 z dne 31. 5. 2018 ter navedel, da je v ponovljenem postopku ponovno preveril zahtevane podatke prosilca ter ugotovil, da lahko delno zavrne dostop do zahtevane informacije, če ugotovi, da zahtevan podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli, v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, določeno izjemo. Tako je v 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjema določen osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1, le ta pa v 3. členu določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Posredovani podatki ne vključujejo imen in priimkov vojaških uslužbencev. V primeru, da bi podatki vključevali tudi imena in priimke, bi moral organ pridobiti pisna soglasja vseh vojaških uslužbencev, na katere se podatki nanašajo. Organ ugotavlja, da bi pridobitev teh soglasij pomenila kršitev določbe 14. člena ZUP, ki določa ekonomičnost postopka na način, da je treba postopke voditi hitro in s čim manjšimi stroški in čim manjši zamudo za stranke in druge udeležence v postopku. Glede na navedeno je organ delno ugodil zahtevi prosilca ter na podlagi osebnih podatkov v kadrovski evidenci, ki se vodijo skladno z drugim odstavkom 51. člena ZJU, za namen izvajanja politike upravljanja s kadrovskimi viri, za obračun plač in drugih obveznosti delodajalca ter za odločanje o pravicah in obveznostih iz delovnih razmerij, pripravi ostale zahtevane podatke, ki jih prilaga v elektronski obliki na način: Priloga 1 obsega podatke, ki se nanašajo na stopnjo in smer izobrazbe, na kakšno dolžnost je vojaški uslužbenec postavljen in kdaj, potrebna splošna in posebna znanja za dolžnost, Priloga 2 obsega podatke, ki se nanašajo na čas zaposlitve v Slovenski vojski in formacijske dolžnosti, ki jih je opravljal pred postavitvijo na vojaškega uslužbenca, doseženi plačni razred pripadnika pred prerazporeditvijo na vojaškega uslužbenca, Priloga 3 obsega podatke, ki se nanašajo na razred, v katerega je bil postavljen vojaški uslužbenec, Priloga 4 obsega podatke, ki se nanašajo na delovne izkušnje, v kolikor je bila prva zaposlitev v Slovensko vojsko na formacijsko dolžnost vojaškega uslužbenca. Podatki so zbrani za obdobje zadnjih deset let. Organ je opozoril, da ZVOP-1 v 16. členu določa, da se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače.

Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec dne 17. 7. 2018 pri organu vložil pritožbo, št. 6000-12/2013-15 z dne 13. 7. 2018. Oporeka odločitvi organa in navaja, da je organ zahtevi prosilca formalno delno ugodil, dejansko pa zaobšel zgoraj navedeno odločbo IP z dne 31. 5. 2018. Organ je delno zavrnil dostop do zahtevanih informacij z uporabo izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člen ZDIJZ, in sicer tako, da posredovani podatki ne vsebujejo imen in priimkov vojaških uslužbencev, z utemeljitvijo, da bi potem moral organ za to pridobiti pisna soglasja vseh vojaških uslužbencev, na katere se ti podatki nanašajo. Iz podatkov, kot jih je prosilcu dostavil organ v Prilogah 1-4, se dejansko ne da ugotoviti ničesar in so zato ti podatki popolnoma neustrezni. Takšno posredovanje podatkov je po mnenju prosilca absurdno, brez kakšne koli uporabne vrednosti za kogarkoli in brez stvarno utemeljene argumentacije ali napotila, kako lahko prosilec na podlagi teh podatkov pride do kakšne koli uporabne informacije za zadovoljitev zahteve, ki jo je naslovil na organ. Pričakovanih podatkov in argumentov organa v odločbi preprosto ni. Takšna odločba je v posmeh tako prosilcu kot IP. V izogib ponavljanju o arbitrarnosti odločanja organa ter o odsotnosti ustrezne argumentacije, se prosilec sklicuje na argumente iz svoje pritožbe z dne 7. 5. 2018. Podatki, kot izvirajo iz Prilog 1-4, namreč opredeljujejo izobrazbo, vojaško dolžnost, potrebna znanja, čas zaposlitve, formacijske postavitve, formacijske dolžnosti, plačni razred pred razporeditvijo, aktualni plačni razred ter delovne izkušnje posameznega vojaškega uslužbenca, ni pa moč teh podatkov upariti oz. povezati s konkretno osebo, saj imen in priimkov ni navedenih. Tako je prosilec prejel cel kup informacij, ki pa »ostajajo v zraku«. Te informacije ni moč povezati oz. jih identificirati s konkretno osebo na konkretnem položaju, da bilo moč iz njih karkoli izluščiti. Prosilec je prepričan, da bi morali biti podatki takšne narave, da ob njihovi uporabi ne bi moglo priti do napačnih interpretacij s strani prosilca oz. tretje osebe. Podatki bi morali biti pregledni, sistematični in dovolj jasni, da bi lahko kdorkoli brez posebnega znanja ali šifrantskih ključev lahko prišel do želene informacije, ta informacija pa bi morala biti povsem nedvoumna, brez možnosti napak. Prosilec meni, da za posredovanje osebnih podatkov, imena in priimka, obstaja zakonska podlaga v ZDIJZ, in sicer v tretjem odstavku 6. člena, zato bi moral organ zahtevane podatke posredovati. Prosilec se je ob tem skliceval na prakso IP, in sicer na odločbo št. 090-59/2009 z dne 13. 7. 2009[1].

Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 090-19/2018-8 z dne 31. 7. 2018, v katerem je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe. Ob tem je navedel, da prosilec zahteva podatke, ki se nanašajo na zaposlene, ki so bili zadnjih deset let razporejeni na formacijsko dolžnost višjega in nižjega vojaškega uslužbenca in se nanašajo na osebne podatke zaposlenih. Organ je še pojasnil, da so to tudi podatki, ki izhajajo iz formacij Slovenske vojske, ki imajo določeno stopnjo tajnosti ter da so to podatki, ki ne obstajajo v obliki predpisanih evidenc ali dokumentov in bi jih morali ustvariti, bodisi kot novo evidenco, ki nima podlage v predpisih oziroma kot dokument. Skladno z drugim odstavkom 51. člena ZJU se osebni podatki v kadrovskih evidencah vodijo za namen izvajanja politike upravljanja s kadrovskimi viri, za obračun plač in drugih obveznosti delodajalca ter za odločanje o pravicah in obveznostih iz delovnih razmerij, pri čemer ZJU izrecno določa tudi, da lahko podatke pridobijo le predstojniki, vodja kadrovskega poslovanja, inšpektorji in druge osebe, ki odločajo o pravicah in obveznostih javnih uslužbencev. Upoštevajoč navedeno pravno podlago je organ mnenja, da je treba, v zvezi z zahtevo prosilca o posredovanju dela zbirke osebnih podatkov iz kadrovske evidence organa, upoštevati določbe tega zakona glede ravnanja s tajnimi podatki. Tako je organ mnenja, da je namen vodenja zbirke osebnih podatkov v centralni kadrovski evidenci opredeljen z zakonom ter da organ nima zakonske podlage, da bi lahko posredoval podatke (deloma ali v celoti) iz te evidence prosilcu, ki bi jo lahko uporabljal in obdeloval v nasprotju z zakonom, zaradi katerega je bila evidenca vzpostavljena.

Glede na to, da bi »nove evidence« ali dokument, v kolikor bi jih organ izdelal na podlagi zahteve prosilca, pomenile tudi delen vpogled v organizacijsko formacijsko strukturo Slovenske vojske, se je organ v svoji prvi odločbi skliceval na ZDIJZ, ki v 1. točki prvega odstavka 6. člena določa, da se prosilcu zavrne zahteva, ki se nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. ZTP v 5. členu določa, da se po določbah tega zakona lahko določi za tajnega podatek, ki je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi. Na podlagi navedene zakonske določbe je predstojnik določil, da so podatki, ki jih vsebujejo formacije Slovenske vojske tajni podatki s področja obrambe in jim v skladu s 13. členom ZTP, ki določa, da imajo tajni podatki iz 5. člena tega zakona glede na možne posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi, ki utegnejo nastati, če bi bili razkriti nepoklicani osebi, stopnjo tajnosti »INTERNO«, ki se določi za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa. Dokumenti namreč vsebujejo podatke o številu izvajalcev, nalogah in druge podatke, ki so združeni v formacijah in kot taki predstavljajo tajne podatke, iz katerih je moč razbrati organiziranje in delovanje ter posebnosti na posameznih področjih, ki predstavljajo obrambno pomembne podatke. V zvezi s tem se je organ skliceval na sodbo Vrhovnega sodišča, VDSS, Pdp 5/2014, iz katere izhaja, da je sodna praksa že zavzela stališče, da je formacija v delu, ki se nanaša na delovno pravne elemente, tak predpis, ki ga tožena stranka glede na stopnjo zaupnosti dokumenta ne more javno objaviti, ker je formacija podatke zaupne narave, saj bi razkritje njene vsebine lahko ogrozilo obrambo države in ima zato tudi določeno stopnjo tajnosti. Glede na določbo lahko pritožnik v vezi z delovnimi mesti in plačnimi razredi dostopa do javno dostopnih podatkov, ki so razvidni iz Kataloga formacijskih dolžnosti in Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede, kar pa sicer ne zadosti zahtevanim podatkom. Glede na navedbe v 6. točki pritožbe, da organ ne pojasnjuje, s kakšno stopnjo tajnosti razpolagajo osebe, zaposlene v sindikatu, ki bi se želele seznaniti z želenimi podatki, je organ poudaril, da je pri upravičenosti do zahtevanih podatkov treba upoštevati določbe predpisov, ki so navedene tako v odločbi, kot v tem dopisu ter tudi Pogodbo o zagotavljanju pogojev za delovanje SMO (MO; št. 101-9/2013-21 z dne 19. 9. 2013, v nadaljevanju pogodba). V skladu s pogodbo MO zagotavlja pogoje za delo SMO, SMO pa lahko daje pobude in predloge ministrstvu za razpravo o temah in vsebinah, ki so pomembne za urejanje stanja na socialnem in delovno pravnem področju varstva ter izvajanja pravic delavcev. Pogodba npr. v 11. členu določa, da mora minister oziroma od njega pooblaščena oseba pridobiti predhodno mnenje SMO o predpisih in splošnih aktih ministrstva, ki se nanašajo na elemente, ki so podlaga za plače delavcem na obrambnem področju, o primerljivosti s plačami v javnem sektorju, ter drugih predpisih in splošnih aktih ministrstva, ki se nanašajo na delovno pravni in socialno ekonomski položaj delavcev, razen ko gre za akte vodenja in poveljevanja. 9. člen določa, da SMO ne more dajati mnenja k aktom vodenja in poveljevanja v Slovenski vojski oziroma so njegova mnenja za ministra in načelnika generalštaba Slovenske vojske ter druge poveljujoče neobvezna. Posledično in zaradi stopnje tajnosti, sindikati ne dajejo mnenja na formacije Slovenske vojske, ki so v skladu s trinajsto točko 5. člena Zakona o obrambi, seznam funkcionalnih in kadrovskih dolžnosti, pogojev za njihovo opravljanje ter potrebnih materialnih sredstev in opreme za vojaško poveljstvo, enoto ali zavod. Organ je v ponovljenem postopku ponovno preveril zahtevane podatke prosilca ter ugotovil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je prosilcu posredoval podatke, ki ne vključujejo imen in priimkov vojaških uslužbencev.

Pritožba je delno utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V konkretnem primeru prosilec v pritožbi izpodbija odločbo zaradi zmotne uporabe materialne in vztraja pri dostopu do zahtevanih informacij, ki vključujejo tudi imena in priimke javnih uslužbencev.

IP je dne 18. 9. 2018 organ primarno pozval, da posreduje dokumente, ki se tičejo zadeve oziroma so predmet zahteve in pritožbe, v izvorni obliki, brez izločanja. Ker pa je IP ugotovil, da se je organ v izpodbijani odločbi skliceval samo na izjemo varstva osebnih podatkov, kljub usmeritvi IP v odločbi št. 090-108/2018/2 z dne 31. 5. 2018, da se je treba najprej opredeliti do izjeme tajnih podatkov (če obstaja), med tem, ko je v spremnem dopisu pri odstopu pritožbe ponovno izpostavil tajnost podatkov, ki se nanašajo na formacije Slovenske vojske, je IP organ v tej zvezi pozval k pojasnilu, ali zahtevane informacije, v obliki kot jih je že posredoval prosilcu, skupaj z imenom in priimkov (kar je prekril), ustrezajo kriterijem tajnosti formacije, ali se ti podatki pri organu obravnavajo kot tajni (iz česa to izhaja) ter ali obstaja ocena možnih škodljivih posledic.

Organ je dne 19. 9. 2018 odgovoril, da se dokumenti/podatki nahajajo v elektronski obliki, saj so izvleček iz kadrovske evidence in izvorna oblika dokumenta dejansko ne obstaja. Glede nato, da so to podatki dejansko elementi formacij SV, ki so označene s stopnjo tajnost "INTERNO", mora organ z varnostno službo proučiti možnost in način dostave. Dne 20. 9. 2018 je organ IP posredoval dokumente, kot so bili posredovani prosilcu na podlagi izpodbijane odločbe, v obliki delnega dostopa, torej brez imen in priimkov. Ob tem je organ pojasnil, da gre za izpis iz baze MFERAC. Glede na to, da gre za kadrovske elemente formacije, ki se uporablja kot sistematizacija, ti podatki niso stopnjevani s stopnjo tajnosti (Sodba Vrhovnega sodišča) in so v tej obliki dostopni. IP je dne 21. 9. 2018 organ opozoril, da ni posredoval dokumenta, ki je predmet zahteve, brez delnega dostopa, torej skupaj z imeni in priimki. Prav tako se ni v tej zvezi opredelil do izjeme tajnih podatkov. Glede na to, da je prosilcu posredoval podatke o izobrazbi uslužbencev, je IP prosil za pojasnilo, ali gre za izobrazbo, ki je povezana z delovnim mestom javnega uslužbenca, kot pogoj za njegovo zasedbo, če se k tej tabeli dodata še ime in priimek. Organ je dne 25. 9. 2018 IP posredoval dokument »imena in priimki VU« in pojasnil, da ti podatki niso zbrani skupaj z drugimi podatki iz razloga, ker jih je v tem primeru možno povezati na način, da bi kršili ZVOP-1. Iz že posredovane Priloge 1 izhajajo podatki o izobrazbi, ki se zahteva kot pogoj za delovno mesto ter podatki o stopnji in smeri izobrazbe posameznega vojaškega uslužbenca. Anonimizacija te Priloge 1 je bila narejena na bazi (objekt MFERAC) in bi bilo, v kolikor bi IP želel originalne podatke, treba za celoten izpis narediti celotno analizo ponovno. Organ je nadalje še pojasnil, da je opredelitev do izjeme tajnih podatkov vezana na podatke, ki izhajajo iz formacij Slovenske vojske oziroma so izpis iz objekta MFERAC. Na podlagi 5. člena ZTP so podatki, ki jih vsebujejo formacije Slovenske vojske tajni podatki s področja obrambe in se jim v skladu s 13. členom ZTP določi stopnja tajnosti »INTERNO«. Iz obrazložitve ocen možnih škodljivih posledic (ki je v pristojnosti Načelnika Generalštaba Slovenske vojske), ki se izdelajo za vsako formacijo Slovenske vojske (poveljstvo, enoto, zavod) izhaja, da izpis formacije iz aplikacije FORM 2000 oz. izpis sistemizacije iz objekta MFERAC N4 vsebuje podatke, ki sicer sami po sebi niso tajni, združeni v formaciji pa predstavljajo tajne podatke, iz katerih je možno razbrati organiziranje in delovanje ter posebnosti posameznih področij, ki predstavljajo obrambne podatke. Organ je še dodatno pojasnil, da je formacija pojmovno opredeljena v 12. točki 5. člena ZOBr, ki določa, da je formacija seznam funkcionalnih in kadrovskih dolžnosti, pogoje za njihovo opravljanje ter potrebnih materialnih sredstev in opreme za vojaško poveljstvo, enoto ali zavod v stalni, mirnodobni in vojni sestavi ter njena kadrovska in materialna popolnitev. Ne glede na navedeno je organ v primeru zahteve prosilca pri odločitvi o posredovanju zahtevanih podatkov upošteval sodbo Vrhovnega sodišča, št. VIII Ips 70/2002, iz katere izhaja, da ima formacija dvojno funkcijo, ker gre pri njej po eni strani za vojaški akt, akt o organizaciji in vodenju vojske, kar ni predmet presoje v delovnem sporu, na drugi strani pa vsebuje tudi delovno pravne elemente kot vsaka druga sistemizacija delovnih mest (zlasti pogoje za zasedbo delovnih mest in plačne razrede), in jo je v tem delu treba obravnavati podobno kot splošne akte drugih delodajalcev. Nadalje podobno izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča, št. VIII Ips 107/2002, namreč delovna mesta na obrambnem področju se določajo s sistemizacijo in formacijo (drugi odstavek 89. člena ZObr). To pomeni, da ima formacija za odločanje o pravicah in obveznosti iz delovnega razmerja glede zaposlenih v Slovenski vojski, enako naravo kot sistemizacija za zaposlene na upravnih in strokovnih nalogah ministrstva. Organ je prosilcu dal dokumente kot informacijo javnega značaja, ki izhaja iz delovnega področja organa ter se nahaja v obliki evidence (objekt MFERAC) (4. člen ZDIJZ). Pri izdaji odločbe se je organ, ob upoštevanju sodb Vrhovnega sodišča, skliceval samo na 3. točko 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov), zato je izpis iz objekta MFERAC anonimiziran.

Glede na zgoraj navedeno pojasnilo organa, po oceni IP v obravnavanem primeru ni sporno, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, ne glede na to, da organ navaja, da je pripravil dokument iz MFERAC in da bi ga moral za potrebe IP, ponovno pripraviti. IP se je namreč že večkrat postavil na stališče, temu pa je sledila tudi sodna praksa[2], da ni mogoče govoriti o »ustvarjanju dokumenta« takrat, ko se informacije nahajajo v elektronski bazi in se hitro ter z enostavnimi koraki dajo informacije priklicati iz baze oz. pridobiti le tiste informacije, ki so predmet presoje. Tudi v obravnavanem primeru je organ navedel, da so bili podatki pridobljeni iz baze MFERAC, kar pomeni, da ni dvoma, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga. Slednje izhaja tudi iz dejstva, da jih je organ že posredoval prosilcu, vendar v obliki delnega dostopa, torej na način, da je prekril imena in priimke. Logično pa je, da so ti podatki vezani na konkretnega posameznika in torej ne obstaja zgolj »baza« zahtevanih informacij, ki ne bi bila povezana s posameznikom, saj ima le posameznik, torej fizična oseba, konkretni plačni razred, izobrazbo, splošna in posebna znanja za dolžnost, čas zaposlitve, itd.

To pomeni, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, prav tako sodijo v delovno področje organa, kot je pojasnil že organ, kar pomeni, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ.

V obravnavanem primeru pa je sporno vprašanje, ali informacije, ki so bile že posredovane prosilcu, skupaj s posredovanjem še imen in priimkov, predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.

IP se je primarno opredelil do izjeme tajnih podatkov po prvi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki je organ v izpodbijani odločbi sicer ni zatrjeval, vendar pa je pri odstopu pritožbe izpostavil, da predstavljajo formacije Slovenske vojske tajne podatke, stopnje tajnosti INTERNO.

IP poudarja, da je izjema tajnih podatkov odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke. Zakon, ki v pravnem redu Republike Slovenije ureja tajne podatke, je Zakon o tajnih podatkih (Ur. l. RS, št. 50/2006-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZTP). Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastali, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države. Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. čl. ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. čl. ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. čl. ZTP).

V konkretnem primeru je IP pozval organ, da se opredeli do izjeme tajnih podatkov in predloži morebitno oceno možnih škodljivih posledic, vendar kot je obrazloženo zgoraj, organ tega ni storil, temveč je zgolj navedel, da predstavljajo formacije Slovenske vojske tajne podatke, stopnje tajnosti INTERNO, ki je v pristojnosti načelnika Generalštaba Slovenske vojske. Pri tem organ ni navedel oz. niti ni zatrjeval, da se zahtevane informacije obravnavajo kot »formacije Slovenske vojske«. Organ tako v obravnavanem postopku opozarja na formacije, ki se kot vojaški akt, lahko obravnavajo kot tajni podatki (če izpolnjuje vse pogoje po ZTP), vendar pa pri tem organ ni izpolnil dokaznega bremena, z vidika izkaza, da prosilec zahteva tovrstne informacije, kljub pozivu IP. Celo nasprotno, organ v dopisu z dne 20. 9. 2018 sam navaja, da »glede na to, da gre za kadrovske elemente formacije, ki se uporablja kot sistematizacija, le ti podatki niso stopnjevani s stopnjo tajnosti (Sodba Vrhovnega sodišča) in so v tej obliki dostopni«. IP tako ugotavlja, da predmet zahteve po ZDIJZ niso »formacije Slovenske vojske«, saj prosilec ne zahteva seznamov funkcionalnih in kadrovskih dolžnosti, pogoje za njihovo opravljanje ter potrebna materialna sredstva in opremo za vojaško poveljstvo, enoto ali zavod v stalni, mirnodobni in vojni sestavi ter njena kadrovska in materialna popolnitev, kar ustreza definiciji »formacije«[3]. Ker torej predmet zahteve niso informacije, ki bi ustrezale opredelitvi »formacije«, ni mogoče govoriti o tajnih podatkih. Poleg tega pa zahtevane informacije niti niso označene s stopnjo tajnosti, prav tako organ ni predložil morebitne ocene možnih škodljivih posledic. Ker niso izpolnjena vsa formalna temeljna merila za tajni podatek, se IP ni ukvarjal z materialnimi vidiki tajnega podatka pri zahtevanih informacijah. Že odsotnost obveznih formalnih pogojev namreč vodi k zaključku, da pri zahtevanih informacijah ne gre za tajne podatke, in torej izjema po 1. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana.

IP je v nadaljevanju presojal obstoj izjeme varstva osebnih podatkov iz tretje točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je v izpodbijani odločbi skliceval organ.

IP pred nadaljnjo obrazložitvijo izpostavlja, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov (v nadaljevanju: Splošna uredba), ki je v določenih delih nadomestila določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

Ker je bila izpodbijana odločba izdana po začetku uporabe določb Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, se v obravnavanem primeru primarno uporabljajo določbe te uredbe. Upoštevaje navedeno se IP v nadaljevanju opredeljuje najprej do splošnih pojmov, ki so relevantni v obravnavanem primeru, nato pa še do obdelave predmetnih osebnih podatkov.

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe).

Glede na to, da je prosilec zahteval posredovanje podatkov za vse zaposlene višje in nižje vojaške uslužbence, in sicer ime in priimek, stopnjo in smer izobrazbe, na kakšno dolžnost je vojaški uslužbenec postavljen in kdaj, potrebna splošna in posebna znanja za dolžnost, čas zaposlitve v Slovenski vojski in formacijske dolžnosti, ki jih je opravljal pred postavitvijo na vojaškega uslužbenca, doseženi plačni razred pripadnika pred prerazporeditvijo na vojaškega uslužbenca, v kakšen razred je bil postavljen vojaški uslužbenec, delovne izkušnje, v kolikor je bila prva zaposlitev v Slovensko vojsko na formacijsko dolžnost vojaškega uslužbenca, pomeni, da gre v obravnavanem primeru nedvomno za osebne podatke.

Vprašanje, ki sledi pa je, ali je obdelava navedenih podatkov na način prostega dostopa zakonita oziroma povedano drugače, ali obstaja zakonska podlaga za njihovo javno razkritje oz. posredovanje prosilcu po ZDIJZ. Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe).

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki spadajo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, in sicer:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

Glede na tretji odstavek člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki določa, da je podlaga za obdelavo iz točke (e) odstavka 1 določena v skladu s pravom države članice, ki velja za upravljavca, to pomeni, da je še vedno veljavna določba prvega odstavka 9. člena ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki v javnem sektorju (kamor sodi tudi organ) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki se skladno z veljavnim 16. členom ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače.

V obravnavanem primeru je prosilec zahteval dostop do informacij, ki jih organ vodi v kadrovski evidenci na podlagi 47. člena ZJU, za namene opredeljene v 46. členu ZJU[4]. V prvem odstavku 50. člena ZJU pa je določeno, v katerih primerih je obdelava navedenih podatkov dopustna[5]. V navedeni določbi sicer ni navedeno, da je mogoč prost dostop (ki predstavlja eno izmed oblik obdelave osebnih podatkov) do podatkov iz kadrovske evidence, vendar pa je treba zakonitost obdelave navedenih informacij preizkusiti tudi z vidika ZDIJZ, ki kot specialni predpis v tretjem odstavku 6. člena posega tudi na področje osebnih podatkov ter izrecno določa, da izjema varstva osebnih podatkov (in tudi druge izjeme) ni podana, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V tej zvezi IP opozarja na sodno prakso, in sicer na odločitev Vrhovnega in Upravnega sodišča, sodbi X Ips 252/2009 in I U 1410/2009-9, v povezavi z odločbo IP št. 090-54/2009 z dne 15. 7. 2009. Iz navedenih odločitev izhaja, da ZJU v delu, v katerem ureja kadrovsko evidenco javnih uslužbencev, ni specialen predpis v odnosu na ZDIJZ in da je razkritje osebnega podatka pod določenimi pogoji dopustno tudi v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.

V skladu z ZDIJZ so posebni pogoji, ki omogočajo razkritje osebnih podatkov: da so zahtevani podatki povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca ter da gre za podatke o porabi javnih sredstev. IP poudarja, da je zakonodajalec v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ uporabil pravne pojme, ki niso definirani, kar pomeni, da je treba njihovo vsebino opredeliti za vsak posamezni primer, pri čemer je treba izhajati iz namena zakona, ki je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali javnega funkcionarja ter podatki o porabi javnih sredstev, torej niso varovani. Slovenska pravna ureditev se je s tem približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Z vidika vprašanja, kateri podatki sodijo pod tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, IP opozarja na sprejeto stališče, da konkretni javni uslužbenec oziroma javni funkcionar ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, količnika, plače[6], službenega naslova, napredovanja na delovnem mestu, podatka o izobrazbi, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta. Slednji podatki namreč izkazujejo tako ustrezno kvalifikacijo javnega uslužbenca ali funkcionarja, ki zaseda določeno delovno mesto, prav tako pa so potrebni tudi pri ugotavljanju, ali je poraba javnih sredstev v obliki plače, ki jo prejme javni uslužbenec oziroma funkcionar, zakonita. Takšni podatki torej že po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Na ta način funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Zaradi navedenega tudi ni razloga, da bi moral organ ali IP klicati v postopek javne uslužbence kot stranske udeležence, kar nepravilno zatrjuje organ, saj je na podlagi a26.a člena ZDIJZ stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni, kot je v obravnavanem primeru.

Organ je prosilcu na podlagi izpodbijane odločbe omogočil delni dostop do naslednjih podatkov: Priloga 1 obsega podatke, ki se nanašajo na stopnjo in smer izobrazbe, na kakšno dolžnost je vojaški uslužbenec postavljen in kdaj, potrebna splošna in posebna znanja za dolžnost. Na poziv IP je organ posebej pojasnil, da gre za izobrazbo, ki se zahteva kot pogoj za delovno mesto ter podatke o stopnji in smeri izobrazbe posameznega vojaškega uslužbenca. Navedeno pomeni, da podatki v Prilogi 1 skupaj z imenom in priimkom posameznika nedvomno predstavljajo osebne podatke, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, zato kot taki predstavljajo prosto dostopne informacije. Enako velja za podatke v prilogah od 2-3. Priloga 2 obsega podatke, ki se nanašajo na čas zaposlitve v Slovenski vojski in formacijske dolžnosti, ki jih je opravljal pred postavitvijo na vojaškega uslužbenca, doseženi plačni razred pripadnika pred prerazporeditvijo na vojaškega uslužbenca. Priloga 3 obsega podatke, ki se nanašajo na plačni razred, v katerega je bil postavljen vojaški uslužbenec. Vse navedene informacije šele skupaj s podatkom o imenu in priimku predstavljajo informacije, ki so povezane z delovnim razmerjem javnih uslužbencev in porabo javnih sredstev. Glede Priloge 4, ki obsega podatke, ki se nanašajo na delovne izkušnje, pa IP ugotavlja, da navedene informacije skupaj z imeni in priimki javnih uslužbencev ne predstavljajo podatkov, ki bi jih lahko obravnavali kot podatke, povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, iz razloga, ker navedene delovne izkušnje niso povezane z izpolnjevanjem pogoja za zasedbo delovnega mesta (kar lahko predstavlja informacijo javnega značaja), oziroma slednje iz priloge 4 ne izhaja, temveč gre za splošni podatek o posamezniku, o njegovih delovnih izkušnjah, kar predstavlja varovan osebni podatek in torej izjemo po ZDIJZ. Ker bi načeloma lahko delovne izkušnje povezali z delovno dobo, se IP pri tem sklicuje na smiselno uporabo 38. člena ZSPJS, ki ureja javnost plač v javnem sektorju in iz javnosti izrecno izključuje dodatek za delovno dobo. Glede na navedeno delovne izkušnje konkretnega javnega uslužbenca (z imenom in priimkom), ki ne izkazujejo izpolnjevanja pogoja za zasedbo delovnega mesta, predstavljajo varovan osebni podatek, za katerega ne obstaja zakonska podlaga za razkritje.

Določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ torej predstavlja neposredno pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali javnega funkcionarja ter porabe javnih sredstev, kar pomeni, da mora organ v takšnih primerih dovoliti dostop do teh podatkov vključno z imenom in priimkom posameznika, na katerega se nanašajo podatki v zvezi z delovnim razmerjem in porabo javnih sredstev. V obravnavanem primeru zato izjema varstva osebnih podatkov ni podana, razen glede podatka o delovnih izkušnjah, kot navedeno zgoraj.

Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da je pritožbi prosilca treba delno ugoditi in izpodbijano odločbo, na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP, zaradi napačne uporabe materialnega prava, v zavrnilnem delu delno odpraviti. Organ je dolžan prosilcu posredovati zahtevane informacije na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe).

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

     

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.                                                    

svetovalka informacijske pooblaščenke                                    

                                                                                                    

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

          


[1] IP je v odločbi zapisal, da je bilo z uvedbo ZDIJZ na zakonodajni ravni sprejeto »stališče, da konkretni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca«.

[2] Sodbe Upravnega sodišča: št. I U 2052/2014 z dne 6. 1. 2016, št. I U 1878/2015 z dne 9.11. 2016, št. III U 113/2017 z dne 25.8.2017 - »priklic obstoječih podatkov iz računalniške baze ne pomeni ustvarjanja novega dokumenta, če je to mogoče opraviti enostavno in hitro«.

[3] 12. točka 5. člena ZOBr

[4] Za izvajanje politike upravljanja s kadrovskimi viri v organih državne uprave, za obračun plač in izvajanje drugih obveznosti delodajalca ter za odločanje o pravicah in obveznostih iz delovnih razmerij se vodi centralna kadrovska evidenca državne uprave.

[5] Za namene iz prvega odstavka 46. člena tega zakona lahko podatke centralne kadrovske evidence pridobijo predstojniki, vodje kadrovskega poslovanja, druge osebe, ki odločajo o pravicah in obveznostih javnih uslužbencev, javni uslužbenci, ki opravljajo naloge organizacijsko-kadrovskega in finančnega poslovanja, vezanega na obračun plač, ter inšpektorji.

[6] 38. člen ZSPJS:

- prvi odstavek: Plače v javnem sektorju so javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo.

- šesti odstavek: Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena so javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti.