Videonadzor pri kratkoročnem oddajanju nastanitev

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede vzpostavitve videonadzora pri kratkoročnem oddajanju nastanitev. Navajate, da se izvaja videonadzor vstopa  v objekt brez recepcije, zanima pa vas, ali se lahko ogled žive slike uporabi tudi za preverjanje, ali število oseb, ki vstopijo v nastanitveni objekt, ustreza številu gostov, prijavljenih v rezervaciji oziroma v postopku prijave gostov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1, 10/26 – ZP-1L; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP izven nadzornega ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora oziroma ali se vzpostavljeni videonadzor izvaja skladno z zakonodajo.

Za zakonito izvajanje videonadzora mora izvajalec videonadzora izpolniti vse obveznosti iz Splošne uredbe in ZVOP-2.

Za uporabo pravne podlage zakonitega interesa mora upravljavec na podlagi okoliščin posameznega primera obdelave osebnih podatkov z izvedbo predhodnega testa tehtanja oceniti, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo zakonitega interesa kot ustrezne pravne podlage.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP izven nadzornega ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora oziroma ali se vzpostavljeni videonadzor izvaja skladno z zakonodajo, niti se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer je sistem nameščen. Iz navedenih razlogov IP v okviru tega mnenja lahko podaja zgolj splošna pojasnila, ne more pa konkretno dogovarjati na vprašanja iz vašega zaprosil za mnenje.

IP pojasnjuje, da se za videonadzor v najširšem smislu šteje uporaba video kamer za sistematično snemanje, prenos in shranjevanje žive slike z ene lokacije na drugo, prav tako pa tudi vse rešitve, ki zajemajo zgolj prenos žive slike brez snemanja (t.i. podaljšano oko). Tudi ogled žive slike, ki ga opisujete v vašem zaprosilu za mnenje, gre tako šteti za del videonadzornega sistema oziroma obdelavo v njegovem okviru in zanj veljajo enake obveznosti kot za obdelavo shranjenih posnetkov.

IP nadalje splošno pojasnjuje, da je videonadzor sam po sebi ena hujših oblik posegov v zasebnost posameznika, zato je prav, da je ustrezno zakonsko reguliran in omejen na tisto, kar je nujno in sorazmerno za doseganje ciljev in namenov, ki naj bi jim videonadzor služil. V Sloveniji to ureja ZVOP-2.

IP nadalje pojasnjuje, da se sicer določbe Splošne uredbe in ZVOP-2 načeloma ne uporabljajo za videonadzor, ki ga posameznik izvaja izključno za svoje lastne, domače namene in med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti ter ob tem takšen videonadzor ne zajema snemanja javnih površin in površin, ki niso v lasti posameznika, ki videonadzor izvaja. Izvajanje videonadzora dostopa v nepremičnino (nastanitveni objekt) s strani posameznika ali poslovnega subjekta, ki v takšnem objektu opravlja dejavnost oddaje apartmajev v najem ali kakšno drugo poslovno dejavnost, po mnenju IP ni mogoče šteti kot izvajanje videonadzora, ki ga posamezniki izvajajo med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti, zaradi česar je takšen videonadzor zakonit in dopusten le v primeru, če izvajalec oziroma upravljavec osebnih podatkov izpolnjuje vse obveznosti, ki mu jih nalagata ZVOP-2 in Splošna uredba. Upravljavec mora torej upoštevati vse določbe, ki izhajajo iz nacionalnega zakona (zlasti določbe 76. do 80. člena ZVOP-2) in Splošne uredbe.

IP ponavlja, da opisani videonadzor ne predstavlja povsem osebne ali domače dejavnosti in zato za tak videonadzor veljajo zakonske omejitve, ki jih postavlja zakonodaja o varstvu osebnih podatkov, poleg tega pa tudi civilnopravna (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic) in kazenska zakonodaja (možno kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja). Če bi šlo v konkretnem primeru za videonadzor vstopa v uradne službene oziroma poslovne prostore,  IP pojasnjuje, da glede takšnega videonadzora ZVOP-2 v 77. členu določa jasna pravila glede njegove vzpostavitve in izvajanja. Od narave objekta je odvisno, ali bi lahko šteli, da gre za tak videonadzor (zlasti je to vprašljivo npr. v primeru, da gre za klasičen večstanovanjski objekt, kjer se zgolj nekaj stanovanj oddaja, ostala pa ne). V primeru, da gre za videonadzor vstopa v uradne službene oziroma poslovne prostore, se lahko izvaja zgolj, kadar je to potrebno za:

1. za varnost ljudi ali premoženja,
2. zaradi zagotavljanja nadzora vstopa v te prostore ali izstopa iz njih ali
3. če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih.

To pomeni, da bi moral izvajalec videonadzora v vsakem primeru izrecno ugotoviti, da je izvajanje videonadzora vstopa potrebno za dosego enega od teh treh namenov (v konkretnem primeru za zagotavljanje nadzora vstopa v prostore) in tudi obseg nadzora temu prilagoditi. Odločanje o potrebnosti uvedbe videonadzora mora torej slediti zgoraj navedenim namenom, upravičenost pa se mora vedno presojati od primera do primera. ZVOP-2 v 77. členu nadalje določa, da se videonadzor lahko izvaja brez snemanja delov stanovanjskih stavb, ki niso prostori iz prejšnjega odstavka in snemanja vhodov v stanovanja. Videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore je dovoljen, če s tem soglašajo lastniki teh prostorov, ki imajo v lasti več kot 70-odstotni delež skupnih delov. Stvarnopravni zakonik (SPZ) v tretjem odstavku 105. člena določa, da so skupni deli zgradbe drugi deli, namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov, in zemljišče, na katerem stoji zgradba. Med skupne dele lahko spadajo tudi druge nepremičnine. IP prav tako opozarja, da v skladu z določbo desetega odstavka 76. člena ZVOP-2 videonadzora absolutno ni dovoljeno izvajati v dvigalih, sanitarijah, prostorih za preoblačenje in drugih podobnih prostorih, v katerih posameznik (v konkretnem primeru gost) utemeljeno pričakuje višjo stopnjo zasebnosti, kamor vsekakor lahko štejemo tudi apartmajske nastanitve.

IP posebej pojasnjuje, da je namene, ki jih navaja prvi odstavek 77. člena ZVOP-2, mogoče razumeti kot presojo zakonodajalca glede tega, kateri interesi so pri uvedbi videonadzora dostopa v prostore lahko upoštevani. Pravna podlaga za izvajanje videonadzora (tudi dostopa v uradne službene oziroma prostore) mora splošno izhajati iz 6. člena Splošne uredbe oziroma 6. člena ZVOP‑2, biti pa mora glede videonadzora vedno navezana na ustrezni člen iz poglavja ZVOP‑2, ki ureja videonadzor. ZVOP‑2 torej v tem smislu le bolj določno opredeljuje pogoje za zakonitost videonadzora, še vedno pa je treba upoštevati oba predpisa, ne zgolj ZVOP-2.

To velja tudi za obdelavo osebnih podatkov (vključno z izvajanjem videonadzora), ki temelji na pravni podlagi iz točke (f) (zakoniti interesi upravljavca) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (v konkretnem primeru videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore osebe zasebnega sektorja). Omejitve ZVOP‑2 glede izvajanja videonadzora (tudi določbo 77. člena) je treba razumeti kot omejene zgolj na videonadzor, ki se izvaja na podlagi točk c ali e prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, ne pa tudi točke (f). Točka (f) tako lahko, če so seveda izpolnjeni pogoji za njeno uporabo, vselej predstavlja pravno podlago za v vašem zaprosilu za mnenje opisano obdelavo osebnih podatkov.

IP nadalje pojasnjuje, da namena preprečevanja zlorab dostopnega sistema ni vključenega v okvir 77. člena, lahko pa bi bilo (kot navedeno zgoraj) izvajanje videonadzora za ta namen dopustno ob zagotovitvi ustrezne druge pravne podlage. V praksi bi tudi za ta namen v poštev eventualno lahko prišla pravna podlaga zakonitega interesa. IP splošno pojasnjuje, da mora za njeno uporabo upravljavec na podlagi okoliščin posameznega primera obdelave osebnih podatkov z izvedbo predhodnega testa tehtanja oceniti, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo zakonitega interesa kot ustrezne pravne podlage. S takšnim testom, ki mora biti zaradi namenov dokazovanja v pisni obliki, upravljavec znotraj svojih procesov presoja, ali so nameni, za katere si prizadeva, zakoniti, ali je obdelava podatkov primerna in nujna za doseganje teh namenov ter ali obstaja ravnovesje med zasledovanim ciljem na eni strani in posegom v pravice in svoboščine posameznikov na drugi. Za uporabo omenjene pravne podlage morajo biti podani trije kumulativni pogoji:

1. interes upravljavca mora biti zakonit, takšen interes pa mora biti jasno izražen, resničen in obstoječ ter utemeljen na nacionalnem pravu ali pravnih načelih;
2. obdelava mora biti nujna za doseganje zakonitega interesa, za katerega si prizadeva upravljavec;
3. interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika ne prevladajo nad interesi upravljavca. Na tem mestu je potrebno izvesti test tehtanja med interesi upravljavca in interesi ali temeljnimi pravicami in svoboščinami posameznika (gosta).

Ob tem je treba omeniti tudi uvodno določbo (47) Splošne uredbe, ki govori o tem, da bi bila v vsakem primeru za ugotovitev obstoja zakonitega interesa potrebna skrbna ocena, tudi glede tega, ali posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko v času zbiranja osebnih podatkov in v njegovem okviru razumno pričakuje, da se bodo ti obdelali v zadevni namen. Interesi in temeljne pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi zlasti lahko prevladali nad interesi upravljavca podatkov, kadar se osebni podatki obdelujejo v okoliščinah, ko posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, razumno ne pričakujejo nadaljnje obdelave. Upoštevati je treba zlasti naravo in obseg snemanja ter druge s tem povezane okoliščine. IP ob tem dodaja, da je z vidika posameznika vsekakor treba razlikovati, ali se izvaja videonadzor dostopa oziroma vhoda v nastanitveni objekt ali pa se izvaja videonadzor vhoda v posamezno bivalno enoto (stanovanje) ali celo videonadzor same bivalne enote. 

Presoja glede uporabe pravne podlage je v rokah upravljavca, ki nosi tudi odgovornost za tako presojo. IP v okviru neobvezujočega mnenja take presoje nikakor ne more opraviti, saj je za njo potrebno poznavanje vseh okoliščin konkretnega primera, ki jih IP lahko ugotovi le v okviru konkretnega nadzornega postopka.

IP splošno vsem subjektom, ki razmišljajo o uvedbi podobnih rešitev, kot jo navajate v vašem zaprosilu za mnenje, priporoča, da v skladu s 35. členom Splošne uredbe izvedejo oceno učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov. Gre za vnaprejšnjo presojo, ali oziroma pod kakšnimi pogoji bi bila predlagana rešitev zakonita, sorazmerna, transparentna, varna itd. Zelo pomembno je izhajati iz težav, ki naj bi jih reševali z uvedbo rešitve, pri čemer je treba realno oceniti, ali se bo na tak način dejansko doseglo zasledovane cilje in ali teh ciljev ni mogoče doseči na drug način, ki bi manj posegal v pravice posameznika.

IP nadalje pojasnjuje, da je v skladu s prvim odstavkom 35. člena Splošne uredbe temeljni kriterij za vprašanje, kdaj je ocena učinkov obvezna, zlasti ocena, ali bo obdelava povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov. Dodatni kriteriji so opredeljeni v tretjem odstavku istega člena.

Ob tem je treba preveriti tudi, ali gre morda za obliko obdelave iz Seznama dejanj obdelav osebnih podatkov, za katere velja zahteva po izvedbi ocene učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov po 4. odstavku 35. člena Splošne uredbe in ko je torej predhodna izvedba ocene učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov obvezna. IP je pripravil tak seznam in ga objavil na spletni strani.

IP pojasnjuje, da se navedeni kriteriji lahko uporabljajo prepleteno in ne predstavljajo izključnega seznama. Glede na navedbe v vašem zaprosilu za mnenje IP meni, da bi morda ob uvedbi konkretne rešitve lahko bili izpolnjeni najmanj kriteriji iz točke 7 (nesorazmerje moči – obdelava osebnih podatkov gostov) navedenega seznama. IP vsekakor ob implementaciji podobnih rešitev priporoča ustrezno izvedbo predhodnih ocen učinkov na varstvo osebnih podatkov.

Več informacij o sami izdelavi ocene učinka je na voljo v smernicah, ki jih je pripravil IP in so dostopne na spletni strani IP.

Če bi po opravljeni presoji ugotovili, da so izpolnjeni pogoji za izvajanje želenega videonadzora, je videonadzor treba izvajati v skladu s splošnimi načeli iz 5. člena Splošne uredbe. Zlasti je treba spoštovati načelo najmanjšega obsega podatkov ter poskrbeti, da bi bili osebni podatki, ki bi se pri tem obdelovali, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Pomembno je namreč, da tudi v primerih, ko se ugotovi, da je pred varstvom informacijske zasebnosti posameznika treba dati prednost varstvu drugih pravnih dobrin, ta prednost ni absolutna, ampak se v navedeno pravico poseže le tako in toliko, kolikor je to potrebno za zavarovanje te druge dobrine. Upravljavec mora, v kolikor bi se odločil za izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov, poskrbeti poleg omenjenih obveznosti še za vse druge obveznosti, ki jih predpisujeta Splošna uredba in ZVOP-2, zlasti zahteve glede objave obvestila o videonadzoru (76. člen ZVOP-2); varnosti osebnih podatkov (24., 25. in 32. člen Splošne uredbe); obveščanja posameznikov o izvajanju videonadzora (12. in 13. člen Splošne uredbe), vodenja evidenc dejavnosti obdelave (30. člen Splošne uredbe) in dnevnika obdelave (22. člen ZVOP-2 v povezavi z dvanajstim odstavkom 76. člena ZVOP-2); zagotavljanje ustreznega roka hrambe videoposnetkov (največ eno leto od trenutka nastanka po devetem odstavku 76. člena ZVOP-2); pogodbene obdelave osebnih podatkov, če bi za izvajanje videonadzora najeli pogodbenega partnerja (28. člen Splošne uredbe) itd.

Za več informacij v zvezi z videonadzorom vas napotujemo še na smernice IP o videonadzoru ter na  smernice Evropskega odbora za varstvo osebnih podatkov (EDPB) glede obdelave osebnih podatkov z video napravami, ki so vam lahko v pomoč pri odločanju o vzpostavitvi videonadzora, ugotavljanju možnih pravnih podlag ter potrebnih varovalk pri izvajanju.

IP ponovno izpostavlja, da zgolj na podlagi razpoložljivih informacij iz vašega zaprosila za mnenje ter v okviru neobvezujočega mnenja ne more oceniti, ali bi bil videonadzor v konkretnem primeru zakonit. Upoštevati je treba namreč namen vzpostavitve videonadzora, njegovo nujnost in potrebnost, lokacije potovanja kamer in njihov doseg ter druge relevantne okoliščine konkretnega primera, ki jih je mogoče v celoti proučiti le v okviru nadzornega postopka. Upravljavec osebnih podatkov pa je tisti, ki mora na podlagi zgoraj opisanih pogojev sprejeti dokončno odločitev, ali bo videonadzor uvedel ali ne.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil:
Matej Sironič,
Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik,
Informacijska pooblaščenka