Obdelava osebnega podatka o zdravstvenem stanju

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede dopustnosti pridobitve podatka o zdravstvenem stanju uporabnika pomoči na domu in dolgotrajne oskrbe na domu s strani doma za starejše občane (DSO). Pojasnjujete, da so zaposleni, ki delajo v DSO z dementnimi uporabniki, upravičeni do dodatka za demenco. Zaposleni, ki izvajajo pomoč na domu ali dolgotrajno oskrbo na domu bi lahko bili ravno tako upravičeni do tega dodatka, v kolikor bi lahko dostopali do postavljene diagnoze demence. Zanima vas, ali lahko uporabnike ali njihove pooblaščence zaprosite za zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša na omenjeno diagnozo, z obrazložitvijo, kaj je namen zaprošene dokumentacije.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1 in 10/26 – ZP-1L, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP v mnenju obravnava zgolj vprašanja pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov, ne more in ni pa pristojen presojati, ali so zaposleni v DSO, ki izvajajo pomoč na domu ali dolgotrajno oskrbo na domu, upravičeni do dodatnega plačila/dodatka za delo z osebami z demenco.

Javni zavod zdravstvenega podatka (o demenci) upravičenca do storitve dolgotrajne oskrbe na domu oziroma do storitve pomoči na domu ne more oziroma ne sme zbirati in nadalje obdelovati na podlagi izrecne privolitve takšnega posameznika, temveč zgolj na podlagi ustreznega predpisa, ki bi dopuščal obdelavo takšnega podatka za namen izplačila dodatka za delo s posamezniki z demenco.

Izvajalci dolgotrajne oskrbe imajo v ZDOsk-1 zakonsko podlago za obdelavo tistih zdravstvenih podatkov upravičencev, ki so potrebni za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe oziroma povedno drugače – izvajalci dolgotrajne oskrbne smejo po ZDOsk-1 zbirati in obdelovati zgolj tiste podatke o zdravstvenem stanju uporabnika storitve dolgotrajne oskrbe, ki so potrebni za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe, do katere je posameznik upravičen. Podobno velja za izvajalce socialnovarstvenih storitev; ti imajo v ZSV zakonsko podlago za obdelavo tistih podatkov o zdravstvenem stanju upravičenca storitve, ki so za izvajanje konkretne socialnovarstvene storitve potrebni.

Javni zavod lahko zbira in obdeluje podatek o demenci (in ne celotne zdravstvene dokumentacije) posameznika, v kolikor je ta podatek nujno potreben za izvajanje storitve dolgotrajne oskrbe na domu oziroma za izvajanje pomoči na družini na domu. V kolikor bi bil podatek o demenci zakonito zbran, ga po mnenju IP izvajalec dolgotrajne oskrbe lahko obdeluje tudi za izplačilo dodatka za neposredno delo z osebami z demenco, v kolikor so zaposleni do dodatka na podlagi Kolektivne pogodbe za javni sektor upravičeni (6(1)(e) člen in 9(1)(b) člen Splošne uredbe v povezavi z določbami ZDOsk-1 oz. ZSV in Kolektivno pogodbo za javni sektor).

Ker se vaše zaprosilo za mnenje nanaša na zbiranje zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša na omenjeno diagnozo, IP pojasnjuje, da bi bilo zbiranje celotne zdravstvene dokumentacije za potrebe izplačila dodatka nesorazmerno. Glede vprašanja, katero konkretno zdravstveno dokumentacijo je treba predložiti za izkazovanje diagnoze demence in izkaz upravičenosti izplačila dodatka, pa predlagamo, da se za pojasnilo obrnete na pristojno resorno ministrstvo.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven nadzornih ali drugih postopkov presojati konkretnih obdelav osebnih podatkov. To pomeni, da IP v okviru izdaje mnenja ne more odločati o tem, ali je v konkretnem primeru obdelava osebnih podatkov zakonita, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določena obdelava zakonita. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov. IP na tem mestu še dodaja, da v mnenju obravnava zgolj vprašanja pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov, ne more in ni pa pristojen presojati, ali so zaposleni v DSO, ki izvajajo pomoč na domu ali dolgotrajno oskrbo na domu, upravičeni do dodatnega plačila za delo z osebami z demenco. Slednje je ločeno vprašanje, ki ga lahko naslovite na pristojno resorno ministrstvo.

Osebni podatki se lahko obdelujejo le takrat in v obsegu, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe (6(1) člen ZVOP-1). Splošna uredba v 9. členu določa splošno prepoved obdelave posebnih vrst osebnih podatkov (med te sodijo tudi podatki o zdravju posameznika), razen v kolikor ni podana ena od izjem v drugem odstavku tega člena, npr. posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je dal izrecno privolitev v obdelavo takšnega osebnega podatka (9(2)(a) člen Splošne uredbe), razen kadar pravo Unije ali pravo države članice določa, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne sme odstopiti od prepovedi iz prvega odstavka, ali npr. je obdelava potrebna za namene izpolnjevanja obveznosti in izvajanja posebnih pravic upravljavca ali posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na področju […] socialne varnosti in socialnega varstva, če to dovoljuje pravo Unije ali pravo države članice ali kolektivna pogodba v skladu s pravom države članice, […] (9(2)(b) člen Splošne uredbe), ali npr. je obdelava potrebna za namene […] zagotovitev zdravstvene ali socialne oskrbe ali zdravljenja ali upravljanje sistemov in storitev zdravstvenega ali socialnega varstva na podlagi prava Unije ali prava države članice ali v skladu s pogodbo z zdravstvenim delavcem ter zanjo veljajo pogoji in zaščitni odstavni iz tretjega odstavka te uredbe (9(2)(h) člen Splošne uredbe). Vsaka obdelava mora biti skladna tudi z načeli iz 5. člena Splošne uredbe, med drugim, morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (najmanjši obseg podatkov).

Ker zaprosilo za mnenja podaja javni zavod, je v konkretnem primeru relevantna tudi določba 6(3) člena ZVOP-2, ki določa, da se lahko v javnem sektorju¹ v skladu s prvim odstavkom tega člena obdelujejo osebni podatki posameznika, ki je dal privolitev za obdelavo svojih osebnih podatkov za enega ali več določenih namenov, če tako možnost določa zakon, sicer pa na podlagi privolitve, če ne gre za izvrševanje zakonskih pristojnosti, nalog ali oblastnih obveznosti javnega sektorja. IP ni znano, da bi obstajala zakonska določba, ki bi določala možnost privolite posameznika v obdelavo svojega zdravstvenega podatka o demenci oziroma zdravstvene dokumentacije, ki bi izkazovala takšno diagnozo, s strani javnega zavoda za potrebe izplačila dodatka za delo s posamezniki z demenco.

V konkretnem primeru navedeno pomeni, da javni zavod zdravstvenega podatka upravičenca do storitve dolgotrajne oskrbe na domu oziroma do storitve pomoči na domu ne more oziroma ne sme zbirati in nadalje obdelovati na podlagi izrecne privolitve takšnega posameznika, temveč zgolj na podlagi ustreznega predpisa, ki bi dopuščal obdelavo takšnega podatka za namen izplačila dodatka za delo s posamezniki z demenco.

Dolgotrajna oskrba na domu je pravica v okviru sistema dolgotrajne oskrbe, ki se izvaja na domu uporabnika. Uporabnik na svojem domu prejema storitve pomoči pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih ter storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila. Dolgotrajna oskrba je javna služba, ki se v skladu z Zakonom o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1)² in na njegovi podlagi izdanimi predpisi izvaja izključno v okviru javne mreže. Izvajalci dolgotrajne oskrbe v javni mreži so javni zavodi ter druge pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki pridobijo koncesijo na podlagi javnega razpisa (59(1) člen ZDOsk-1).

Zbirke podatkov izvajalcev dolgotrajne oskrbe in njihovo vsebino določa 98. člen ZDOsk-1. Ta določa, da izvajalci dolgotrajne oskrbe vodijo tudi zbirko o izvajanju storitev dolgotrajne oskrbe na ravni upravičenca, ki, med drugim, vsebuje podatke o uporabniku³ (98(3) člen ZDOsk-1), o osebnem načrtu (tj. pogodba med upravičencem in izvajalcem dolgotrajne oskrbe) iz 42. člena tega zakona in o zdravstvenem stanju, ki jih zagotovi uporabnik, ki so neposredno zaznani in dokumentirani pri opravljanju dolgotrajne oskrbe ali ki so izvajalcu dostopni na drugih zakonskih podlagah. Osebni načrt v skladu s 42(8) členom ZDOsk-1 vsebuje najmanj tam določene osebne podatke, tudi zdravstvene posebnosti, ki vplivajo na izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe.

Namene, za katere se lahko obdelujejo podatki iz zbirk na področju dolgotrajne oskrbe, določa 90. člen ZDOsk-1. Za izvajalce dolgotrajne oskrbe je bistvena predvsem določba četrte točke 90. člena, ki določa, da se podatki zbirajo in obdelujejo za namen izvajanja dolgotrajne oskrbe. Storitve dolgotrajne oskrbe ZDOsk-1 opredeljuje v 14. členu in zajemajo: pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, pomoč pri podpornih dnevnih opravilih, zdravstvena nega, vezana na osnovna dnevna opravila in storite za krepitev in ohranjanje samostojnosti iz 32. člena tega zakona.

Pomoč družini na domu je socialnovarstvena storitev, ki se izvaja kot javna služba. Obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti in v drugih primerih, v katerih lahko socialna oskrba na domu nadomesti institucionalno varstvo. Ureja jo Zakon o socialnem varstvu (ZSV)⁴. Obsega različne oblike pomoči: gospodinjsko pomoč, pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Izvajajo jo javni socialnovarstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe, ki pridobijo koncesijo. Pomoč na domu se izvaja v skladu z dogovorom, sklenjenim na podlagi 92.a člena ZSV.

Zbirke osebnih podatkov, ki se vodijo za potrebe izvajanja socialno varstvenih storitev in njihovo vsebina, ZSV ureja v členih 110 do 115. V skladu s 113a(5) členom ZSV javni socialno varstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe, ki socialno varstveno dejavnost po tem zakonu opravljajo na podlagi koncesije, osebne podatke, o katerih vodijo zbirke osebnih podatkov, obdelujejo za izvajanje dejavnosti, za katero so pooblaščeni z zakonom in aktom o ustanovitvi oziroma za katero jim je bila podeljena koncesija oziroma izdano dovoljenje za delo. Med drugim na podlagi 110. člena ZSV lahko vodijo zbirke podatkov o storitvah, ki, med drugi, lahko vsebujejo podatke o zdravstvenem stanju in invalidnosti upravičenca storitve. ZSV v 113(1) členu določa, da se podatki zbirajo neposredno od posameznika za njega in za njegove družinske člane ter iz drugih uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije. Posameznik, na katerega se nanaša pravica ali obveznost po tem zakonu, oziroma njegov zakoniti zastopnik je pristojnemu socialno varstvenemu zavodu oziroma drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja socialno varstveno dejavnost, dolžan dati vse podatke, o katerih socialno varstveni zavod oziroma izvajalec storitve vodi zbirke podatkov.

***

Iz zgoraj navedenega izhaja, da imajo izvajalci dolgotrajne oskrbe v ZDOsk-1 zakonsko podlago za obdelavo tistih zdravstvenih podatkov upravičencev, ki so potrebni za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe oziroma povedno drugače – izvajalci dolgotrajne oskrbne smejo po ZDOsk-1 zbirati in obdelovati zgolj tiste podatke o zdravstvenem stanju uporabnika storitve dolgotrajne oskrbe, ki so potrebni za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe, do katere je posameznik upravičen. Podobno velja za izvajalce socialnovarstvenih storitev; ti imajo v ZSV zakonsko podlago za obdelavo tistih podatkov o zdravstvenem stanju upravičenca storitve, ki so za izvajanje konkretne socialnovarstvene storitve potrebni.

V konkretnem primeru bi to pomenilo, da javni zavod lahko zbira in obdeluje podatek o demenci (in ne celotne zdravstvene dokumentacije) posameznika, v kolikor je ta podatek nujno potreben za izvajanje storitve dolgotrajne oskrbe na domu oziroma za izvajanje pomoči na družini na domu. V kolikor bi bil podatek o demenci zakonito zbran, ga po mnenju IP izvajalec dolgotrajne oskrbe lahko obdeluje tudi za izplačilo dodatka za neposredno delo z osebami z demenco, v kolikor so zaposleni do dodatka na podlagi Kolektivne pogodbe za javni sektor upravičeni (6(1)(e) člen in 9(1)(b) člen Splošne uredbe v povezavi z določbami ZDOsk-1 oz. ZSV in Kolektivno pogodbo za javni sektor). Ker se vaše zaprosilo za mnenje nanaša na zbiranje zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša na omenjeno diagnozo, IP pojasnjuje, da bi bilo zbiranje celotne zdravstvene dokumentacije za potrebe izplačila dodatka nesorazmerno. Glede vprašanja, katero konkretno zdravstveno dokumentacijo je treba predložiti za izkazovanje diagnoze demence in izkaz upravičenosti izplačila dodatka, pa predlagamo, da se za pojasnilo obrnete na pristojno resorno ministrstvo.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila:
Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

dr. Jelena Virant Burnik, 
informacijska pooblaščenka

¹ ZVOP-2 pojem »javni sektor« opredeljuje v četrti točki drugega odstavka 5. člena. Javni sektor so državni organi, samoupravne lokalne skupnosti, nosilci javnih pooblastil v delu, kjer izvršujejo javna pooblastila, javne agencije, javni skladi, javni zavodi, univerze, samostojni visokošolski zavodi, zasebni vrtci in zasebne osnovne ter srednje šole, ki izvajajo javno veljavne vzgojno-izobraževalne programe, samoupravne narodne skupnosti, Svet romske skupnosti Republike Slovenije in druge osebe javnega prava, ustanovljene z zakonom.

² Uradni list RS, št. 84/23, 112/24 in 44/25.

³ Osebni podatki uporabnika (osebno ime, ZZZS številka, EMŠO, davčna številka, državljanstvo, datum rojstva, datum smrti, elektronski naslov in telefonska številka, podatke o naslovu (stalno ali začasno prebivališče, naslov za vročanje, elektronski naslov za vročanje), podatek o skrbništvu oziroma poslovni sposobnosti in odvzemu roditeljske pravice, kategorija upravičenosti ter podatek o številki transakcijskega računa in nazivu banke, šifri države ter BIC kodi banke, kjer je transakcijski račun odprt).

⁴ Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19, 189/20 – ZFRO, 196/21 – ZDOsk, 82/23, 84/23 – ZDOsk-1, 24/25 in 112/25.